Podpise proti zapiranju arhivov lahko oddate danes in jutri med 9. in 18. uro na sedežu SDS na Trstenjakovi 8 v Ljubljani. Čeprav smo volivke in volivci leta 2011 na referendumu jasno povedali, da morajo biti arhivi nekdanje tajne politične policije SDV in njenih funkcionarjev javno dostopni, sta se vlada Alenke Bratušek in koalicijska večina v Državnem zboru postavili nad nedvoumno izraženo ljudsko voljo in ponovno onemogočili dostop do arhivskega gradiva.V SDS smo si prizadevali za to, da se izognemo referendumu, zato smo skušali z ustreznim amandmajem zagotoviti stanje, ki je bilo vzpostavljeno v skladu z referendumsko voljo volivk in volivcev. »V Slovenski demokratski stranki smo predlagali amandma k 27. členu zakona o arhivskemu gradivu, ki govori o tem, da mora biti gradivo dostopno brez omejitev. Gre za arhivsko gradivo, ki je nastalo pred konstituiranjem skupščine Republike Slovenije in sicer 17. maja 1990 leta,« je na seji Državnega zbora RS pojasnila poslanka in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl.Vlada Alenka Bratušek in koalicijska večina v Državnem zboru sta amandma SDS zavrnili. V praksi to pomeni, da bodo morali raziskovalci arhivskega gradiva v večini primerov čakati na to, da bodo zaposleni v Arhivu Republike Slovenije arhivska gradiva najprej pregledali in prebrali sami, in če bodo ugotovili, da arhivsko gradivo vsebuje »občutljive osebne podatke«, bodo take podatke zakrili, šele nato bodo dostopni javnosti in raziskovalcem. To pa lahko traja leto, dve, tri ali kdo ve koliko. Za raziskovalce to seveda praktično pomeni prefinjen način zaprtja tega dela arhivskega gradiva.»95% arhivskega gradiva je bilo tako ali tako uničenega, 5% pa je še vedno na voljo in zdaj lahko vidimo, da teh 5% zelo bremeni nekatere posameznike,« meni Eva Irgl. Pojasnila je, da v tem primeru ne gre za ideološko razpravo. »Gre za to, da lahko imajo tisti, ki imajo pravico do tega, da raziskujejo to bolečo bližnjo nam zgodovino, dostop do teh podatkov, zato da pride zgodovinska resnica na dan. Zato je potrebno, da so ti arhivi odprti,« je poudarila poslanka SDS.Ker vlada in koalicija ne poslušata argumentov, nam ne preostane drugega, kot da volivke in volivci s svojim podpisom sporočimo odločni PROTI kulturnemu genocidu nad slovenskim narodom:• PROTI omejitvi dostopa do arhivov tajne politične policije SDV;
• PROTI preprečevanju razkrivanja zločinov SDV in onemogočanju rehabilitacije njenih žrtev;
• PROTI zaščiti nekdanje SDV, ki je z vsemi sredstvi, tudi z umori, kršila človekove pravice in temeljne svoboščine;
• PROTI zavlačevanju dostopa do arhivov SDV;
• PROTI kršitvi osnovne pravice do informiranosti in objektivne zgodovinske resnice.Svoj podpis lahko oddate do ponedeljka, 3. februarja 2014, do 12. ure pri predsednikih odborov SDS, v pisarnah odborov SDS, ali na sedežu SDS na Trstenjakovi 8 v Ljubljani.
ZGODOVINA UPRAVLJANJA Z ARHIVSKIM GRADIVOMPodročje arhivov, zlasti pa arhiva nekdanje Službe državne varnosti, je pričela urejati že Drnovškova vlada, ki je leta 1997 predlagala taka določila zakona o arhivih, Državni zbor pa jih je sprejel, po katerem bi morala SOVA (pravna naslednica nekdanje SDV) in nekdanje družbenopolitične organizacije, tudi ZKS, policija in sodišča, že takrat arhivsko gradivo, nastalo pred 17. 05. 1990, takoj predati v varstvo Arhivu Republike Slovenije. To se do leta 2006 v primeru SOVE ni zgodilo, večji del tega dela arhiva je kljub jasnim zakonskim določilom ostal protizakonito na sedežu SOVE.Vlada Janeza Janše je leta 2006 predlagala, Državni zbor pa je sprejel novelo zakona o arhivih, po kateri ne samo, da se mora arhivsko gradivo nekdanje SDV in nekdanjih družbeno političnih organizacij, tudi ZKS, policije in sodišč, nastalo pred 17. 05. 1990, predati Arhivu RS, temveč je določal še to, da to gradivo postane tudi javno dostopno. V delu, ki se nanaša na nekdanje funkcionarje teh služb brez popolnoma vseh omejitev.Leta 2009 je Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je sprejel Evropski parlament, pozvala vse države članice, naj si prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne politične policije in varnostno obveščevalnih služb.Vlada Boruta Pahorja je leta 2011 predlagala, Državni zbor pa sprejel novelo zakona o arhivih, ki je vso omenjeno gradivo ponovno zaprl, a smo ji to na referendumu leta 2011 odločno preprečili. Državljani in državljanke smo takrat jasno izrazili zahtevo, da arhivi ostanejo odprti.
