[ODBOR ZA ZDRAVSTVO] Zaradi kadrovske slike v slovenskem zdravstvu zvonijo že vsi alarmi

Članice in člani odbora za zdravstvo bodo na današnji nujni seji na predlog poslanske skupine SDS razpravljali o pomanjkanju kadra v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah.

Mnoge medicinske sestre, bolničarji in negovalci se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za odhode v tujino ali k drugim delodajalcem, saj je delo v Sloveniji težko in slabo plačano. Razmere so zaskrbljujoče predvsem na intenzivnih oddelkih bolnišnic, kjer kljub stalnim razpisom ne dobijo ustreznega kadra. V Združenju zdravstvenih zavodov ocenjujejo, da je pomanjkanje kadra že danes od 20 do 25 odstotno, v bolnišnicah primanjkuje več kot 600 tehnikov zdravstvene nege in okoli 1500 diplomiranih medicinskih sester, na področju socialnega varstva pa primanjkuje predvsem bolničarjev negovalcev. Poleg tega pa je velik del zaposlenih v zdravstveni negi starejši od 50 let, med njimi kar 8200 medicinskih sester, ki jih ne bo mogoče nadomestiti, saj na trgu ne bo na voljo ustreznega števila medicinskih sester.

S pomanjkanjem kadra se soočajo mnoge zdravstvene ustanove: v UKC Ljubljana je najbolj okrnjeno nemoteno delo na intenzivnih oddelkih interne in kirurške klinike; V UKC Maribor poleg zdravnikov primanjkuje tudi delavcev zdravstvene nege; v Bolnišnici Ptuj imajo največ težav na področjih intenzivne terapije, urgentnega centra, in anesteziologije; v Bolnišnici Jesenice na težave opozarja že dejstvo, da ima trenutno bolnišnica razpisanih 10 mest za srednje in 22 mest za diplomirane medicinske sestre; V Splošni bolnišnici Celje se soočajo s pomanjkanjem kadra predvsem na bolnišničnih oddelkih, najbolj kritično pa je nadomeščanje diplomiranih babic, saj jih kljub prenovljenim razpisom ne najdejo; v Bolnišnici Trbovlje so primorani omejevati sprejem bolnikov; Bolnišnici Murska Sobota in Slovenj Gradec pa se s pomanjkanjem kadra soočata tudi zato, ker mnogi njihovi zaposleni odhajajo v sosednjo Avstrijo zaradi boljših pogojev dela in plač.

Zaposleni v zdravstveni negi si želijo urejene delovne pogoje z ustrezno delovno opremo, ki je predpogoj za varno okolje tako za paciente kot zaposlene. Delavci iz zdravstvenih zavodov odhajajo na manj zahtevna delovna mesta, kot so referenčne ambulante, kjer med drugim ni dela v treh izmenah. Delo v bolnišničnem okolju je naporno, poteka 24 ur na dan vse dni v letu, pri čemer pa so diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege plačani enako ali celo manj kot njihovi kolegi, ki delo opravljajo v nekaterih drugih okoljih, kjer se izvaja zdravstvenega nega.

V poslanski skupini SDS kot enega izmed razlogov za težave izpostavljamo tudi premajhno število vpisnih mest za študente obe medicinski fakulteti, kjer je že šest let število razpisanih vpisnih mest enako, in sicer 236 na leto, kljub temu da je zanimanje za študij medicine večje. Lani se je v Ljubljani prijavilo 163 kandidatov več, kot je bilo mest, v Mariboru pa je pred vrati ostalo 100 kandidatov.

Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo, da so poklici na področju zdravstvene nege tisti, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov, saj je povpraševanje večje od ponudbe. Konec septembra je bilo tako prijavljenih 1000 brezposelnih z izobrazbo bolničarja, medicinske sestre ali babice. Od teh jih je samo polovica želela delati na svojem področju. Zato se moramo vprašati tudi, zakaj ti ne želijo delati v zdravstvu. Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo, je povprečna plača po opravljenih urah v avgustu za bolničarja negovalca znašala dobrih 1250 evrov, za zdravstvenega tehnika pa slabih 1600 evrov. Glede na to, da gre za poklice, za katere je značilen neugoden delovni urnik, ki so velikokrat fizično zahtevni in slabše plačani, bi bilo smiselno, da se na tem področju nekaj naredi.

V poslanski skupini SDS po opravljeni razpravi na odboru predlagamo sprejem naslednje sklepe: 
1. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da pripravi pregled manjkajočega zdravstvenega kadra v bolnišnicah ter načrt potreb specializacij za naslednjih deset let.
2. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da nemudoma pristopi k pripravi dolgoročne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege v Sloveniji.
3. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da v roku treh mesecev pripravi javno zdravstveno mrežo in zakonodajo na področju vodenja javnih zdravstvenih zavodov.
4. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS, da preuči možnosti, da bo v prihodnjem študijskem razpisanih več vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah. 

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na Nova24 TV 2 od 14. ure dalje!