[ODBOR ZA ZDRAVSTVO] Nujna seja glede razmer na otroški srčni kirurgiji 

Na predlog poslanske skupine SDS bodo člani in članice odbora za zdravstvo na današnji nujni seji  razpravljali o stanju in aktivnostih na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Težave otroškega kardiokirurškega program v UKC Ljubljana se vlečejo že vrsto let. Prvi pretres se je zgodil leta 2004, ko smo bili priča odhodu vodje programa zaradi bolezni in zmanjšanju števila operativnih posegov na manj kot 100 na leto. Za rešitev tega problema je vodstvo UKC Ljubljana s pomočjo ministrstva za zdravje hitro angažiralo tujega otroškega srčnega kirurga iz Bratislave. V naslednjih treh letih se je program stabiliziral, večino posegov so tako opravili v Ljubljani.

Ko je kirurg iz Bratislave zapustil UKC Ljubljana, je nastala praznina, zato so angažirali novega kirurga iz Izraela. Januarja 2012 je bilo objavljeno Poročilo notranje revizije, ki je razkrilo, da naj bi gostujoči izraelski kardiokirurg več let operiral brez zdravniške licence, za svoje delo pa naj bi prejemal absurdno visoke honorarje, plačevali so mu preko avtorskih pogodb, svojega znanja ni prenašal na domača kirurga … Maja 2013 je bilo objavljeno še poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je potrdilo ugotovitve notranje revizije.

Zaradi zaznanih anomalij, nestrokovnosti in tudi slabih odnosov pri izvajanju otroške kardiokirurgije je ministrstvo za zdravje 3. julija 2013 odredilo Upravni nadzor nad izvajanjem programa otroške srčne kirurgije, Zdravniška zbornica Slovenije pa je za ta strokovni nadzor vključila tudi mednarodne strokovnjake, ki so izvršili nadzor za obdobje 2007–2014. Ugotovitve so bile zaskrbljujoče – kadrovske pomanjkljivosti in pomanjkljivosti v poklicni kulturi, majhno število kirurških posegov, pomanjkanje zanesljivega vnosa podatkov v register EACTS in pomembna odstopanja od mednarodno objavljenih smernic in standardov oskrbe v otroški kirurgiji z vprašljivimi rezultati kirurških posegov. Komisija je sklenila, da je bila varnost otroških bolnikov v dejavnosti otroške kirurgije v Sloveniji v obdobju 2007–2014 resno ogrožena.

Na omenjeno mednarodno poročilo in nevzdržne razmere v programu otroške kardiologije smo predlagatelji prvič opozorili že v novembru 2015 s sklicem izredne seje odbora za zdravstvo, na kateri pa so predstavniki ministrstva, Zdravstvenega sveta in takratnega vodje programa zagotavljali, da je program varen in kakovosten.

Ker so se v okviru programa pojavljale večje nejasnosti, kasneje so v javnost prispele informacije o posameznih tragičnih dogodkih zaradi morebitne malomarnosti strokovnih sodelavcev, smo predlagatelji konec leta 2016 ponovno zahtevali sklic nujne seje odbora za zdravstvo. Predstavniki ministrstva so potrdili, da podpirajo vzpostavitev nacionalnega centra za obravnavo otrok in odraslih s prirojeno srčno napako v okviru UKC Ljubljana ter da je obstoječi program urejen optimalno, kakovosten in zagotavlja polno oskrbo bolnikov.

V drugi polovici leta 2016 je program otroške kardiologije pretresel nov tragičen primer, ki je pripeljal do strokovnega nadzora in zahteve vodstva UKC Ljubljana po razrešitvi takratnega strokovnega direktorja Pediatrične klinike iz krivdnih razlogov, eden izmed strokovnih sodelavcev pa naj bi dobil opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. 

Zaradi nenehnih sporov in afer v programu se je vlada Mira Cerarja medtem odločila, da ustanovi samostojni center Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (v nadaljevanju: NIOSB). Ta je bil formalno ustanovljen konec leta 2017, delno pa je začel delovati julija 2018.

V začetku leta 2018 je nekaj zdravnikov zapustilo delovna mesta v UKC Ljubljana, in sicer iz Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo in Službe za kardiologijo. Maja 2018 je generalni direktor UKC Ljubljana na 45. nujni seji odbora za zdravstvo javno priznal, da gre pri programu za otroško kardiologijo za nacionalni problem, državna sekretarka Ana Medved pa je zatrjevala, da je bilo delovanje NIOSB optimalno načrtovano in tudi v celoti pripravljeno na delovanje s 1. julijem 2018.

A dejstva so drugačna. Predsednik sveta NIOSB prof. dr. Igor Gregorič je za STA 13. avgusta 2018 dejal, da NIOSB še ne opravlja nikakršne dejavnosti, zato ni mogoče govoriti o koliziji dveh programov. Pri delovanju NIOSB naj bi se zapletlo že pri prenosu opreme in kadrov iz UKC Ljubljana na NIOSB. Kot so povedali v UKC Ljubljana, naj bi s tem, ko bi določene kadre in opremo odstopili inštitutu, nedopustno ogrozili zdravljenje drugih otrok. Ker prenosa programa ni bilo, je ZZZS zavrnil financiranje NIOSB za leto 2018. Vzrok naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija, iz katere naj ne bi bilo razvidno, kako bi inštitut zagotavljal ustrezne prostore, opremo in kadre. Kljub temu je prejšnja vlada 30. avgusta 2018 iz državnega proračuna za delovanje NIOSB bolezni zagotovila kar 1.703.273 evrov.

Iz UKC Ljubljana pa so sporočili, da so v zadnjih mesecih uspeli stabilizirati večji del programa zdravljenja otrok s srčnimi boleznimi ter da so ponovno vzpostavili stabilno delovanje otroške intenzivne terapije.

Zdi se, da sta UKC Ljubljana in NIOSB ostala vsak na svojem bregu, vlada kot ustanoviteljica obeh zavodov pa nima rešitve za nastalo situacijo. Zato predlagatelji zahteve za sklic nujne seje odbora menimo, da sta vlada in ministrstvo za zdravje pristojna, da za nastalo situacijo, ki jo je po našem mnenju ustvarilo tudi ministrstvo za zdravje v prejšnjem mandatu, v sodelovanju z UKC Ljubljana in NIOSB podata konkretne predloge in akcijski načrt za razrešitev situacije.

Po opravljeni razpravi odboru za zdravstvo predlagamo, da sprejme naslednji sklep: Odbor za zdravstvo poziva Vlado RS in Ministrstvo za zdravje RS, da Odboru za zdravstvo v roku 3 mesecev predstavi akcijski načrt na področju izvajanja programa otroške kardiologije v Sloveniji.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje na TV Slovenija 3 od 13. ure dalje!