Kakšno je mnenje kandidata za komisarja glede najbolj perečih problemov in izzivov, s katerimi se bo Evropska komisija spopadla v naslednjih petih letih?
Po tem, ko je vlada minuli teden za kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije predlagala Janeza Lenarčiča, se bo slednji jutri na nujni seji Odbora za zadeve Evropske unije predstavil tudi poslankam in poslancem. Mnenje odbora sicer za končno odločitev vlade ni obvezujoče.
V poslanski skupini SDS smo po zanesljivi zmagi na EU volitvah večkrat izrazili pričakovanje, da se bo predsednik vlade glede prihodnjega člana Evropske komisije iz Slovenije posvetoval tudi z nami oziroma iskal najširši možen konsenz med vsemi najpomembnejšimi akterji v politiki. Po mnenju poslanca dr. Anžeta Logarja bi bilo nujno »da se izbere najboljšega kandidata, kar jih Slovenija premore in tudi da ga izberejo stranke, ki so v Evropskem parlamentu, ne pa stranke, ki jih v bistvu tam niti ni.«
Odločitev predsednika vlade Marjana Šarca minuli teden, da za evropskega komisarja predlaga uradnika, je tako mnoge negativno presenetila. So dolgoletne izkušnje uradnika v institucijah Evropske unije res dovolj za tako pomembno politično funkcijo, kot je funkcija komisarja v Evropski uniji?
Lenarčič je bil leta 2006 v času prve vlade, ki jo je vodil Janez Janša, državni sekretar za evropske zadeve in vodja delovne skupine za pripravo slovenskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Leta 2014 je po vrnitvi iz Varšave, kjer je dva mandata vodil urad Organizacije za varnost in sodeloval v Evropi (Ovse) za demokratične institucije in človekove pravice, postal državni sekretar v kabinetu takratnega premierja Mira Cerarja, od leta 2016 do danes pa je vodil stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji.
Evropska poslanka iz vrst SDS in vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki Romana Tomc je v odzivu na odločitev predsednika vlade dejala, da Šarec »po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. S predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo.«
Predsednik SDS Janez Janša je samovoljno potezo predsednika vlade označil za »dvojni strel v koleno.« Zapisal je, da je kandidat za evropskega komisarja sposoben tehnokrat, ki bi ga Marjan Šarec bolj potreboval doma ob prihajajočem vodenju evropske osemindvajseterice, ki čaka Slovenijo leta 2021. V primerjavi z ostalimi državami, ki na mesta komisarja predlagajo politične »težkokategornike« (nekdanje ministre, poslance ...), ki se bodo zagotovo zavzeli za vodenje pomembnih resorjev, pa je slovenski kandidat brez prave teže.
Tudi ideja predsednika vlade, da komisar iz Slovenije v Evropski komisiji prevzame resor za širitev, ki bo v prihodnjem mandatu brez prave teže, našo državo predstavlja kot neambiciozno. Po vstopu Hrvaške v evropsko družino nove širitve EU precej gotovo še nekaj časa ne bo. Nekatere nedavne izjave, denimo francoskega predsednika Macrona, kažejo namreč na to, da širitev, dokler v državah na Balkanu ne bo zagotovljena politična stabilnost in boljša ureditev trga dela v Evropski uniji, v prihodnjih petih letih sploh ne pride v poštev.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa nujne seje na TV Slovenija 3 od 10. ure dalje!
