Stanja na južni slovenski meji Šarčeva vlada nima pod nadzorom, skrb za varnost slovenskih državljanov pa ji ni prioriteta. Pristojni bi morali razširiti pooblastila Slovenski vojski, ki sedaj na meji nima nobene prave funkcije, in tudi na ta način dati jasen signal ilegalnim migrantom ter njihovim tihotapcem, da je naša južna meja neprepustna.
V četrtek je v Državnem zboru RS potekala skupna seja Odbora DZ za notranje zadeve in Odbora DZ za obrambo, ki sta bili sklicani na pobudo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. V SDS namreč predlagamo razširitev pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju slovenske meje. Koalicijski poslanci so kljub očitno povečanemu številu nezakonitih prehodov meje s strani ilegalnih migrantov sejo obstruirali in niso želeli niti prisluhniti težavam vseh tistih, ki živijo ob meji in se soočajo s težavami, ki jih ilegalni migranti povzročajo.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je uvodoma obrazložila, da je sklic seje predvsem odziv na poročila glede nezakonitih prehodov schengenske meje in stanje v državi: »Državljanke in državljane smo namreč dolžni zaščititi in jim jasno povedati, kakšno je stanje v Sloveniji in širši regiji.« Ogorčena je dejala, da ne razume koalicijskih poslancev, ki so sejo zapustili, namesto da bi zagotovili izboljšanje varnostnega stanja v Sloveniji. Poudarila je, da je bilo v letu 2019 zabeleženih 14.457 nezakonitih prehodov državne meje, samo v prvi polovici novembra 668: »Število ilegalnih prehodov se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 70 %!« Bah Žibertova je prepričana, da bi bili za zajezitev nezakonitih prehodov meje potrebni naslednji ukrepi: aktivacija Slovenske vojske s širitvijo njihovih pooblastil ob varovanju meje, dopolnitev policijskih vrst, nakup tehnike za nadzor meje, razbremenitev policistov birokratskih opravil, ureditev azilne zakonodaje, ki ne bo več dopuščala zlorab, vzpostavitev kontaktne informacijske točke… Poslanka izpostavlja tudi dejstvo, da migranti vedo, da Slovenska vojska na meji ne sme ničesar storiti. »Toda danes ne grajamo Slovenske vojske ali Policije, temveč želimo pomagati za zagotovitev večje varnosti naših državljanov,« je povedala poslanka in nadaljevala: »Da meja ni dobro varovana, kaže podatek, da vse več migrantov ujamemo v notranjosti države, namesto da bi bili zajeti na meji.« Poslanka je opozorila tudi na kopico odpadkov, ki jih za sabo puščajo migranti, in na številne bolezni, ki jih prinašajo v zahodne države. »Stvari nimamo pod kontrolo, pritisk bo v začetku leta še večji, samo predstavljamo pa si lahko, kaj bo, če pride do sprememb v Turčiji,« je zaključila Bah Žibertova.
Predsednik odbora Zvonko Černač je ocenil, da bi aktivacija 37a člena zakona o obrambi, ki bi razširila pooblastila Slovenske vojske na slovenski meji, pomenila lažje delo in bolj učinkovito zaščito meje, predvsem ob dejstvu, da so slovenski vojaki že ob meji: »Želim, da se pogovarjamo o ukrepih, s katerimi bi mejo končno lahko zaprli. Tako ne bi imeli nobenih problemov z azilnimi postopki,« je poudaril Černač.
Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc je prisotnim razložil, da problematika migracij ni tako enostavna kot se morda zdi nekaterim, ki ne živijo ob južni meji in nimajo stika z migranti. Poudarja, se Policija trudi pri svojem delu, »toda z razširitvijo pooblastil vojakom bi se varnost še izboljšala«. Opozarja, da se Ilirska Bistrica zaradi smeti, ki ostajajo za migranti, spreminja v smetišče: »V štirih mesecih smo samo v naši občini pobrali 10 ton smeti.« »Ko bomo dojeli, da so migracije problem širše skupnosti, bomo morda začeli razmišljati drugače,« je dejal Rojc, ki ne želi politizacije tega problema. Prepričan je, da »več pooblastil vojski ne more škodovati našim ljudem.« Zaključil je, da problem ilegalnih migracij ni humanitarni problem: »K nam večinoma prihajajo mladi moški iz držav, ki nimajo nobene povezave z humanitarno katastrofo«.
Predstavnica Civilne iniciative v Beli Krajini mag. Maja Kocjan je orisala stanje, ki se dogaja v Beli Krajini: »Danes si ne upamo niti v gozd, na urgenci otrok ne oskrbijo takoj, ker imajo preveč dela z migranti, otroci se ne igrajo več na igriščih,« je naštela. Kocjanova se zaveda dejstva, da si večina Slovencev ne predstavlja realne situacije, ki se dogaja ob meji, »toda tam, kjer potekajo migrantske poti, je kakovost življenja na izredno nizkem nivoju«. Kocjanova je razočarana, da se po večletnih opozarjanjih na težave migrantske krize, do danes ni spremenilo nič, razen nekaj več kilometrov ograje na meji in vojakov, ki so zgolj statisti, »zato se ne moremo počutiti varne«. Spomnila je tudi na poslance iz koalicijskih strank, ki so zapustili sejo: »Ignorirajo nas danes in ignorirali so nas že pred tremi leti, ko smo začeli opozarjati. V teh treh letih zaznavamo le poslabšanje«. Kocjanova je opozorila tudi na vse več organiziranega kriminala s tihotapljenjem migrantov, »ki se je razrasel v vse razsežnosti, tudi med predstavnike določenih strank, ki obstruirajo to sejo«. Kocjanova je še dejala, da ne razume besed ministra za notranje zadeve Poklukarja, da naj občani pomagajo varovati mejo. »Nismo občani tisti, ki bi morali skrbeti za varovano mejo, za to so pristojne varnostne službe,« je poudarila in nadaljevanja, da bi z aktivacijo 37.a člena »dali jasen signal, da so naše meje zaprte in da ilegalni migranti niso dobrodošli«. »Toda ta in prejšnja vlada nista izkazali nobenega interesa, da bi reševali problem ilegalnih migracij,« je še zaključila Kocjanova.
Anja Bah Žibert je nadaljevala, da Slovenska vojska na meji ne sme opozarjati, niti začasno omejiti gibanja in ne sme sodelovati pri obvladovanju skupin in množic, zato je od predstavnice Ministrstva za obrambo želela konkretne odgovore, kakšne ukrepe lahko vojaki na meji sploh izvajajo. Poslanka SDS opozarja tudi na spoštovanje azilne zakonodaje. Meni namreč, da se nekdo, ki nima urejenega statusa in čaka na status azilanta, ne more prosto gibati po Sloveniji in izvajati kriminalnih dejanj, za katere ne odgovarja. »Izgonov iz Slovenije pa praktično ni,« je še povedala poslanka.
Poslanec SDS mag. Branko Grims pa opozarja, da mora skrb za varnost ljudi postati prioriteta, zato je politika dolžna aktivirati 37.a člen Zakona o obrambi, »pa naj koalicija še tako beži iz dvorane in obstruira seje«. Tudi mag. Grims je spomnil na zločine, ki jih izvajajo migranti, razlog za to pa vidi tudi v preobsežnem financiranju določenih nevladnih organizacij, ki jim Vlada RS namenja skoraj toliko sredstev kot Slovenski vojski, »v zameno pa hodijo v Bosno k ilegalnim migrantom in jih spodbujajo in pomagajo pri vdoru v Slovenijo«. Dodaja, da je posledično Slovenija postala ne le tranzitna temveč tudi ciljna država, za vse to pa plačujemo slovenski davkoplačevalci. Poslanec se sprašuje, kako to, da »ilegalni migranti na poti praviloma izgubijo vse svoje dokumente, vedno pa imajo ob sebi pametne telefone in denar, ki ga imajo s seboj?«. Ministru Poklukarju je dejal, da bi se razširitev pooblastil Slovenski vojski morala zgoditi že dosti prej, zato z aktivacijo 37.a člena ne smemo odlašati. Meni, da je glavna naloga Vlade RS, da poskrbi za pravice slovenskih državljank in državljanov, »kljub temu pa smo Slovenci postali ranljiva skupina ljudi v svoji državi«.
Po prepričanju poslanca SDS Jožeta Lenarta je sporno predvsem dejstvo, da migrantov, ki nekontrolirano prestopajo slovensko mejo, ne moremo legitimirani in oceniti, če so nevarni. Sprašuje se, v kakšni državi živimo, ko je treba vojakom izrecno dajati pooblastila, kajti »naloga vojaka je vendar, da varuje slovensko državo in njene državljane«. Prepričan je, da nekateri mediji in koalicija dajejo Slovenski vojski in našim državljanom manjšo veljavo kot ilegalnim migrantom.
Poslanec SDS Žan Mahnič pa je v razpravi poudaril, da ne razume dolgotrajnih izobraževanj vojakov, da bi dobili širša pooblastila, »konec koncev gre za opravila, ki jih obvlada vsak sposoben vojak«. Sprašuje se, zakaj slovenski vojaki nimajo pooblastil za izvajanje ukrepov na južni meji, medtem pa lahko ukrepajo zoper slovenske državljane, ki očitno učinkoviteje kot Vlada RS varujejo južno mejo: »Pri obravnavanju članov varde je vojska imela pooblastila in ni potrebovala dodatnih izobraževanj,« je dejal in izrazil prepričanje, da gre pristojnim le za politični prestiž, hkrati pa se bojijo, da bi s sprejetjem 37.a člena javnosti dali jasen signal, da je stanje resno. Mahnič je nato podal zanimivo statistiko, da približno 5 kilometrov južne meje v povprečju varujeta 2 policista: »Ni čudno, da se migranti nemoteno sprehajajo po državi. Ne ustavi jih policija, temveč državljani, ki to potem javljajo policiji.« Učinkovito rešitev Mahnič vidi v postavitvi ograje ob meji po vzoru Madžarske, ki bi jo dodatno varovali še vojska in policija. Poudaril je, da ima Slovenija schengensko mejo, ker ta ni dobro varovana, posledično prihaja do kontrol znotraj schengenskega območja. Naloga ministra bi morala biti, da bi v sodelovanju s tujimi policijami in vojskami zagotovil učinkovito zaščito schengenske meje: »Tako bi pokazali celotni Evropi, kako lahko uspešno zaščitimo mejo, če seveda obstaja resna politika, ki se zaveda varnostnega vprašanja.« Poslanec Mahnič dodaja, da se mora južno mejo ščititi na meji in ne v notranjosti Slovenije. Zaskrbljujoče pa se mu tudi zdi, da predvsem državljani javljajo policistom, da so opazili migrante, zato predvideva, da so številke o ilegalnih prehodih še večje, »toda za kakšne številke gre, ne morete vedeti, saj meje ne varujete učinkovito«.
Predsednik Odbora za notranje zadeve Černač je ob razpravi dejal, da pogreša argumente, zakaj se 37.a člen ne bi aktiviral nemudoma, saj bi s tem olajšali delo policistov in dali tudi tihotapcem jasen signal, da do njih ne bo več tolerance. Minister Poklukar je sicer poudaril, da se strinja z aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, a na Černačevo vprašanje, kdaj konkretno naj bi bil člen aktiviran, odgovora ni dobil. Glasovanja o predlagani aktivaciji člena ni bilo, saj so koalicijski poslanci sejo obstruirali, kar je Černač označil za neodgovorno dejanje, predvsem do ljudi.
Vir fotografij: Matija Sušnik (DZ RS)