Ministrstvo za kmetijstvo se ne odloča za nujno potrebne spremembe zakonov, ampak raje tiho sprejema novele in nove pravilnike, ki nikakor ne gredo v smer debirokratizacije kmetijstva. Nobenega kmeta, ki je trdo delal 50 let in je bil že tako diskriminiran zaradi prejšnjega političnega sistema, država ne bi smela pustiti na cedilu.
Včeraj je v Državnem zboru potekala 14. redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri je bila glavna tema realizacija normativnega programa vlade za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane za leti 2018 in 2019.
Predsednik odbora Franc Breznik je uvodoma obrazložil razloge za sklic seje. Spomnil je na normativni delovni program dela Vlade RS za leto 2018, v katerem je bilo navedeno, da bo vlada 18. decembra 2018 obravnavala Zakon o živinoreji, kot skrajni rok za sprejem zakona v DZ pa je bil naveden 18. marec 2019. Enaki datumi so navedeni tudi v delovnem programu za leto 2019. Prav tako je Breznik spomnil na novelo Zakona o zaščiti živali, ki naj bi ga Ministrstvo za kmetijstvo posredovalo Vladi RS 2. aprila 2019, kot skrajni rok pa je bil naveden 30. junij 2019. »Noben izmed teh dveh zakonov še ni bil vložen niti v obravnavo na vladi niti v državnem zboru,« je dejal poslanec SDS, ki dodaja, da je vlada v prejšnjem mandatu 22. decembra 2017 sicer vložila novelo Zakona o zaščiti živali, vendar je bil zaradi predčasnega zaključka mandata zakonodajni postopek končan.
Breznik je spomnil tudi na druge nerealizirane obljube kmetijske ministrice. Pivčeva je namreč napovedala, da bo ministrstvo pripravilo strategijo trajnostne rabe gozdov in učinkovito sanacijo po različnih ujmah. Prav tako je obljubila dokument o prioritetah kmetijske politike za Slovenijo, na novo naj bi se definirale okoljske, podnebne in naravovarstvene politike slovenskega kmetijstva, obljubljena je bila ureditev koncesij ribiškim družinam. V sodelovanju z Ministrstvom za delo naj bi Pivčeva poiskala rešitve, s katerimi bi lahko povečali kmečke pokojnine, posledično pa tudi socialno varnost na podeželju.
Socialna varnost na podeželju je zagotovo eden od najbolj perečih problemov, tudi kar se tiče generacijske prenove slovenskega kmetijstva.
Socialna varnost na podeželju je po besedah poslanca Breznika zagotovo eden od najbolj perečih problemov, tudi kar se tiče generacijske prenove slovenskega kmetijstva. Breznik pa ob tem dodaja, da mladi gledajo starejšo generacijo, ki z 200 ali 300 evri pokojnine dobesedno životari na podeželju, posledično pa to odvrača mlade, da bi se odločili za kmečko dejavnost. Predsednik odbora za kmetijstvo je izpostavil tudi vprašanje v zvezi s svežnjem zakonov na področju zemljiške politike, ki prav tako še niso bili vloženi. »Ne gre za nikakršno metanje polen pod noge, zavedam se, da so zakoni težavni. Želim samo, da se slovenskim kmetom razloži, zakaj do danes ni bil v vladno proceduro vložen še niti en zakonodajni postopek s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane,« je še poudaril Breznik.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je v razpravi izpostavil, da ga motijo predvsem novi podzakonski akti. V letu 2018 je bilo sprejetih šest zakonov (en nov zakon in pet novel), 35 uredb (8 novih in 27 novel) ter 62 pravilnikov (42 novih in 20 novel). »Področje kmetijstva je prenormirano,« poudarja Lisec. Kmetje imajo slabe izkušnje z inšpektorji, saj ne dohajajo stalnih sprememb pravilnikov in uredb: »Uradniki na Ministrstvu za kmetijstvo se ne odločajo za nujno potrebne spremembe zakonov, ampak raje tiho sprejemajo novele in nove pravilnike, ki pa nikakor ne gredo v smer debirokratizacije kmetijstva. Gre le za nove obremenitve, ki stanejo, vzamejo čas ali pa so vsebinsko brez dodane vrednosti.« Poslanec apelira, da se čim hitreje spremeni potrebne zakone in da se končno konča inflacija podzakonskih aktov v vlogi pravilnikov. Na koncu je Lisec še opozoril, da je SDS v prejšnjem mandatu pogosto predlagala amandmaje k interventnim zakonom, ko je to bilo potrebno, a smo pogosto naleteli na odgovor, da moramo počakati na sistemski zakon, ki ga na koncu ni bilo.
.@TomazLisec: Področje #kmetijstvo je prenormirano, pri čemer pa glavni problem ni zakonodaja, temveč pravilniki in uredbe, ki pa jih sprejemata in potrjujeta @vladaRS in @MKGP_RS. V lanskem letu je bilo sprejetih 8 novih uredb in 42 novih pravilnikov! #STOPbirokraciji pic.twitter.com/OaT9wHmoyu
— SDS (@strankaSDS) December 11, 2019
Predsednik odbora Franc Breznik opozarja tudi na problematiko tistih kmetov, ki si v preteklosti zaradi sistema, ki je načrtno uničeval kmetovalce, niso smeli plačevati prispevkov. V okviru poprave krivic so jim bile priznane državne pokojnine. Breznik poudarja, da ti ljudje nimajo časa čakati: »Nobenega kmeta, ki je 50 let trdo delal in bil že tako diskriminiran zaradi zelene knjižice, država ne bi smela pustiti na cedilu.« Nedoumljivo se mu zdi, da tako mala država kot je Slovenija namenja 185 milijonov evrov za reševanje svetovnih podnebnih sprememb, medtem pa svoje ljudi, ki so celo življenje trdo garali in jih ni uničil noben politični sistem, pušča na cedilu, namesto da bi jim v zadnjih letih namenila kanček dostojanstva.
Breznik je ob tem dejal še, da podpira ustanovitev Sveta za ženske na podeželju, »toda ne razumem, kako lahko kmečke ženske, ki so 50 let garale in imajo danes mizerne kmečke pokojnine zastopa Vlasta Nussdorfer. To je naravnost smešno!« Poslanec je ob tem dodal, da s to izjavo ni želel diskreditirati nekdanje varuhinje človekovih pravic, vendar bi po njegovem mnenju Svet moral voditi nekdo, ki se spozna na življenje in težave, s katerimi se spopadajo ženske na kmetijah. Dodaja, da ne zagovarja kmetov, ki si kupujejo kmetijsko opremo za več sto tisoč evrov, obenem pa si ne plačujejo prispevkov, »toda nekateri ljudje so bili zaradi svojega dela popolnoma diskriminirani in tem je treba pomagati«. »Tako bomo dali tudi signal mladim, ki se odločajo za kmetovanje, da ta država jemlje kmeta kot njegov poklic in poslanstvo zelo resno,« še dodaja poslanec SDS.
.@FrancBreznikSDS: Nihče ne oporeka ustanovitvi Sveta za ženske na podeželju, ampak da mu pa predseduje Vlasta Nussdorfer ... Ona bo zastopala kmečke ženske, ki so 50 let garale in imajo danes mizerne kmečke #pokojnine? A se vi hecate? #kmetijstvo pic.twitter.com/pGC8Ebqi2F
— SDS (@strankaSDS) December 11, 2019
Poslanec je še opozoril, da je kmetijstvo panoga, ki je odvisna od vremena, zato predlaga večletni projekt, s katerim bi reševali problematiko toče. Za enega od težjih področij je Breznik označil področje zemljiške politike. Priča smo namreč kmetijskim podjetjem, ki ogromno vlagajo v razvoj, na drugi strani pa tistim, ki si neumorno pridobivajo zemljišča v želji, da bi počrpali čim več subvencij, »zato moramo na tem področju najti kompromis«. Glede Zakona za zaščito živali pa je Breznik dejal, da podpira rigorozne kazni za mučitelje živali, do katerih sam osebno nima tolerance, a je pred sprejetjem tega zakona treba spremeniti Stvarnopravni zakonik. Prepričan pa je, »da se za družbo 21. stoletja spodobi, da na tem področju naredimo korak naprej«.
Predsednik odbora je tudi napovedal, da bodo seje odbora v prihodnjem letu težile predvsem k izboljšanju socialnega statusa slovenskega kmeta, izboljšanju učinkovitosti kmetijstva implementiranja novih tehnologij, zmanjšanju birokracije in vzpostavitvi digitalizacije.
Vir fotografij: Matija Sušnik, Državni zbor