Odbor za gospodarstvo na zahtevo PS SDS obravnaval tretji sveženj protikriznih ukrepov

Na zahtevo poslanske skupine SDS je danes v državnem zboru potekala nujna seja odbora za gospodarstvo, na kateri so obravnavali tretji sveženj protikriznih ukrepov. Po mnenju PS SDS so bili dosedanji ukrepi vlade premalo učinkoviti, obenem pa so se gospodarske razmere v zadnjih mesecih občutno poslabšale. PS SDS je zahtevo za sklic seje utemeljila z naslednjim stališčem: Vse mednarodne institucije (OECD, Evropska komisija, IMF …) za letos predvidevajo največje krčenje svetovnega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Zaradi ogromnega upada svetovne trgovine, bodo najbolj prizadete izvozno usmerjene države, kot je Slovenija. Kljub velikim naporom in ukrepom vlad ter centralnih bank po svetu za umiritev in stabilizacijo razmer, obstaja precejšnje tveganje, da se bo svetovna finančna in gospodarska kriza še poglobila, predvsem zaradi nevarnosti, da do sedaj sprejeti ukrepi na svetovni in evropski ravni ne bodo dovolj učinkoviti pri prekinitvi negativnega vzajemnega vpliva med poslabšanimi finančnimi pogoji in padcem gospodarske rasti.

Vlada RS je v odgovor na izzive finančne in gospodarske krize sprejela že tretji paket protikriznih ukrepov, ki bi morali po njenih trditvah imeti takojšnje učinke, poleg tega pa odpravljati tudi strukturne pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva. Vendar pa očitno v te ukrepe ne verjame več niti sam pripravljavec, to je vlada Boruta Pahorja. Tako je v gradivu tretjega paketa ukrepov za blažitev svetovne finančne in gospodarske krize “Ukrepi in prilagoditve ekonomske politike zaradi poslabšanja gospodarskih razmer” med drugim navedla:”Ob predpostavki nespremenjenega obsega javnofinančnih odhodkov se bo javnofinančni primanjkljaj povečal na 5,8 % BDP in se v naslednjem letu zvišal na 6,1 % BDP. Tudi po prenehanju delovanja začasnih protikriznih ukrepov se javnofinančni položaj v opazovanem obdobju občutno ne bo izboljšal. Hkrati se bo občutno povečal dolg in posledično stroški njegovega servisiranja: plačila obresti bi se od 0,9 % BDP v letu 2008, zvišala na 1,8 % BDP v letu 2013, dolg pa od slabih 25 % BDP konec leta 2008 na 49 % BDP konec leta 2013.”

Tretji paket protikriznih ukrepov naj bi po napovedih vlade, služil kot izhodišče za pripravo drugega letošnjega rebalansa proračuna, ki naj bi se na vladi po javno dostopnih informacijah sprejemal ta četrtek.  Predlog rebalansa po besedah finančnega ministra dr. Križaniča predvideva znižanje proračunskih prihodkov na 7,92 milijarde evrov, kar je za 863 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Odhodki proračuna naj bi po novem znašali 9,76 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa bi tako z novim rebalansom znašal 5 % bruto domačega proizvoda (BDP). Gre za zgodovinsko visok proračunski primanjkljaj ob čemer je potrebno poudariti, da vlada sploh še ni konkretneje predstavila svojih protikriznih ukrepov, ki naj bi se iz tega proračunskega primanjkljaja financirali.

Do sedaj je vlada iz 3. paketa ukrepov v državni zbor poslala le en zakon, kljub temu, da bi glede na roke izvedb, ki jih je postavila vlada sama, pričakovali bistveno več zakonov. Tako npr. ni znano kaj je z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, čeprav je rok za pripravo tega zakona junij 2009. Tudi ni npr. znano kaj je s spremembo zakonodaje na področju urejanja prostora in gradnje ter na področju javnega naročanja, čeprav je navedeno, da je rok izvedbe 1. september 2009 in bi morali biti ti zakoni že v zakonodajnem postopku v državnem zboru, razen, če namerava vlada tako zahtevne in pomembne zakone sprejemati kar po nujnem postopku. Tudi od ukrepov, ki ne zahtevajo spremembo zakonodaje, bi se bilo potrebno seznaniti z njihovim izvajanjem in rezultati. Zanimivo bi bilo npr. izvedeti ali je uspela modernizacija in reorganizacija zavoda za zaposlovanje, za katerega rok za izvedbo je bil predviden maj 2009 in pa zakaj je rok za izvedbo preoblikovanja in razširitev programa javnih del šele leto 2010?

Praktično vsi ukrepi iz t. i. tretjega svežnja protikriznih ukrepov imajo pomembne finančne učinke in postavlja se vprašanje, kako je lahko vlada pripravila drugi rebalans državnega proračuna, če ukrepov ne izvaja v rokih, ki si jih je postavila sama in če ne spremlja učinkov ukrepov, ki jih že (šele) izvaja? Enako pomembno je tudi vprašanje, kakšen učinek bodo imeli ti ukrepi na strukturne probleme slovenskega gospodarstva? Šele po seznanitvi o izvajanju in pregledu doseženih rezultatov t. i. tretjega svežnja protikriznih ukrepov, bo možno in smiselno predlagati dodatne, nove ukrepe za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v Sloveniji. Zato je obravnava na Odboru za gospodarstvo nujna.

PS SDS je Odboru za gospodarstvo predlagala tudi sprejem naslednjih sklepov:

1. Odbor za gospodarstvo se je seznanil z izvajanjem in doseženimi rezultati t. i. tretjega svežnja vladnih protikriznih ukrepov.

2. Odbor za gospodarstvo predlaga Vladi RS, da v luči rekordnega padca bruto domačega proizvoda (BDP), ki je med največjimi v Evropi in slabšanja ostalih makroekonomskih kazalcev, predlaga dodatne ukrepe, ki bodo poleg protikrizne narave tudi srednjeročno izboljšali pogoje poslovanja in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

3. Odbor za gospodarstvo priporoča Vladi RS, da vzpostavi tak sistem svojega delovanja, da se bo zmožna hitro in učinkovito odzivati na spremenjene gospodarske in socialne razmere.

4. Odbor za gospodarstvo predlaga Vladi RS, da opoziciji, socialnim partnerjem, lokalnim skupnostim, zainteresiranim strokovnjakom, interesnim združenjem ter posameznim gospodarskim in drugim subjektom omogoči, da sprostijo svojo iniciativo oziroma aktivno sodelujejo pri ukrepih za odpravo krize in dolgoročni uspešni izhod iz nje.  Odbor za gospodarstvo predlaga Vladi RS, da vzpostavi tako sodelovanje oz. dialog, ki bo temeljilo na jasni formi in urejenih medsebojnih obveznostih in odgovornosti, ne pa, da tak dialog predstavlja forumsko razpravo brez konkretnih učinkov, namenjeno zgolj ustvarjanju vtisa, kot se dogaja sedaj. 

Predlogi sklepov SDS na odboru žal niso bili potrjeni.