[ODBOR ZA DELO] Slepi in slabovidni otroci ter njihovi starši končno dočakali pravico
sreda, 6. 11. 2019»Verjamem in vesela sem, da se Ministrstvo za delo trudi popraviti zakon o izplačilu dodatka za nego otroka in z njim povezane anomalije, a zavedati se moramo, da brez pritiska Komisije za človekove pravice do tega ne bi prišlo. Sklepe smo sprejeli zato, ker se nam je to zdelo prav, pravično in pošteno,« je včeraj na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide povedala poslanka SDS Eva Irgl.
Na včerajšnji 14. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so člani in članice soglasno podprli predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. Ta namreč rešuje problematiko dodatkov za nego slepih in slabovidnih otrok.
Spomnimo, Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, katere predsednica je poslanka SDS Eva Irgl, je v tem letu že dvakrat obravnavala problematiko slepih in slabovidnih otrok ter njihovih staršev. Ti so se namreč zaradi napačnega tolmačenja zakona v zvezi s prejemanjem dveh različnih socialnih prejemkov, in sicer dodatka za nego ter dodatka za pomoč in postrežbo, znašli v težkih finančnih stiskah. Poslanka Eva Irgl je bila šele v tem mandatu Državnega zbora ob stiku s starši slepih in slabovidnih otrok seznanjena z vrsto krivic, s katerimi pa se srečujejo že od leta 2003. Na seji odbora za delo je poslanka pojasnila, da je zakon, ki je sedaj na mizi, prav posledica dela Komisije za človekove pravice.
Ob tem je spomnila, da je dodatek za pomoč in postrežbo stopil v veljavo z letom 2003, ko so centri za socialno delo starše obvestili, da se ti morajo odločiti le za en dodatek. Sodišče je po tožbah staršev nato leta 2012 pojasnilo, da so starši upravičeni do obeh dodatkov. »Zaradi teh napak se je zgodila ogromna krivica, ko slepi in slabovidni otroci niso prejemali obeh dodatkov, do katerih so bili upravičeni, in prav je, da jo danes na tem odboru tudi popravimo,« je dejala Irglova, ki je sicer na eni od sej Komisije za človekove pravice sprejela sklep, da se prekinejo vsi postopki izvršb zoper starše in da Vlada RS v roku štirih mesecev, do 14. junija, sprejme zakon, ki bi popravil krivice, ki so jih doživeli starši in otroci. »Ker se ministrstvo rokov ni držalo, sem kot predsednica Komisije dolžna opozoriti na zamujanje rokov in izpolnjevanje sklepov, ki so tukaj zato, da jih spoštujemo in se jih držimo,« je ob tem dejala Irglova.
Poslanka je nato omenila še ostale anomalije pri izplačevanju dodatkov: »Nekateri starši so morali dodatke celo vračati, na drugi strani pa so nekateri centri za socialno delo v istem času izplačevali oba dodatka. Povejte mi, kako se kaj takega lahko zgodi v neki pravni državi?«
»Verjamem in vesela sem, da se Ministrstvo za delo trudi popraviti zakon in z njim povezane anomalije, a zavedati se moramo, da brez pritiska Komisije za človekove pravice do tega ne bi prišli,« je dodala Irglova. Zakonodajno-pravno službo in Ministrstvo za delo je pozvala, da se opredeli do pripomb, ki so jih pripravili starši slepih in slabovidnih, predvsem glede višine obresti, zato da se določene stvari še bolj jasno definirajo. »Veseli me, da imamo pred sabo zakon, ki bo, upam, končno popravil krivice, povzročene staršem slepih in slabovidnih otrok,« je še dejala.

Poslanec SDS Marijan Pojbič se je odzval na obtožbe poslanke SMC Janje Sluge, ki je dejala, da bi Eva Irgl kot predsednica Komisije za človekove krivice morala to zadevo obravnavati že veliko let prej. »Razočaran sem, da nekateri poslanci zopet želite politizirati pri tako pomembnem vprašanju, kot ga imamo danes na mizi,« se je odzval Pojbič, ki je pojasnil, da Eva Irgl nikoli ni sedela v izvršilni veji oblasti, zato ne moremo pričakovati od nje, da bo reševala te zadeve. »Nasprotno, storila je vse, kar je bilo v njeni moči!« je opozoril poslanec. Ob tem je treba tudi opozoriti, da so se starši slepih in slabovidnih otrok s svojimi težavami šele v tem mandatu obrnili na Komisijo za človekove pravice, kjer so jim prisluhnili in pomagali, prej pa so neuspešno trkali na mnoga vrata.
Pojbič je še dodal, da odgovornost za to, da se zadeva vse do danes ni uredila, nosi med drugimi tudi bivša ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki danes sedi v kabinetu Marjana Šarca. »Kako to, da se poslanka Janja Sluga ne zgraža nad delom bivše ministrice Anje Kopač Mrak, ki jo je kot poslanka SMC podpirala pri njenem delovanju? To je bila njihova vlada, vse niti so imeli v svoji rokah!« je dejal Pojbič, ki ga čudi, kako lahko takšna oseba še danes deluje v sklopu vlade.
Marijan Pojbič se je ob tem zahvalil Evi Irgl, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da so se popravile krivice staršem in njihovim otrokom.
Tudi poslanka SDS Jelka Godec je predstavnike koalicije pozvala, naj se vzdržijo komentarjev, s katerimi napadajo kolege z opozicije: »Ko nimate argumentov proti, se vzdržite »foušije«. Tudi opozicija je zaslužna za spremembe na bolje, kar dokazuje tudi trenutni zakon, ki bo popravil krivice slepim in slabovidnim ter njihovim staršem.« Dodala je, da gre odgovornost za stanje, v katerem so se znašli omenjeni starši, iskati predvsem pri tisti osebi, ki je leta 2003 iz ZPIZ posredovala tolmačenje, da so starši upravičeni le do enega dodatka, in pa pri bivši ministrici Anji Kopač Mrak.
Poslanka Eva Irgl je v svoji razpravi nato dejala, da je ponosna, da je izključno Komisija za človekove pravice bila tista, ki je postavila konkretne sklepe za to, da je do realizacije zakona, ki bo popravil krivice otrok in njihovih staršev, prišlo. »Danes lahko govorite kar želite, a ne bom nikoli pristala na to, da tistemu, ki opozori na nepravilnosti in jih želi popraviti, na koncu pripišete odgovornost za dogajanje, na katerega je opozoril,« je še dodala Irglova, ki je obrazložila, da je bila komisija ves čas v stiku s starši slepih in slabovidnih otrok, »saj smo si res želeli, da se to popravi!«
Odzvala se je tudi na očitke koalicijskih poslancev o samopromociji. »Nismo organizirali novinarskih konferenc, nismo gostovali v televizijskih oddajah, a sklepe smo sprejeli mi, saj se nam je to zdelo prav, pošteno in pravično«, je zaključila Irglova.
Poslanec SDS Jožef Lenart je na koncu še povedal, da se napake na centrih za socialno delo dogajajo na dnevni ravni, kar je zaskrbljujoče. Prav tako se mu zdi nezaslišano, da je bila bivša ministrica Kopač Mrakova večkrat opozorjena glede tega problema, a ga je ignorirala.

Glavna pripomba staršev k predlogu zakona je bila, da bi bilo vanj treba vključiti tudi višino obresti vsem oškodovanim in na ta način priznati, da jim je bila povzročena finančna škoda. Ministrica je pojasnila, da bodo namesto obresti upoštevali današnjo višino dodatka, ki naj bi bila za starše bolj ugodna. Po krajši prekinitvi seje je bil izglasovan predlog, da bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve do petka posredovalo izračune, ki dokazujejo navedbe, da bi bilo upoštevanje obresti za upravičence manj ugodno.
