Kot predlagatelji opozarjamo, da so občine že ob ukinitvi volilnih enot opozarjale na nevarnost zmanjšane zastopanosti manjših in bolj oddaljenih naselij. Brez ustrezne teritorialne zastopanosti lahko posamezni deli občin ostanejo brez svojih predstavnikov v svetih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, kar zmanjšuje vpliv prebivalcev na lokalno odločanje.
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da demokracija ni zgolj vprašanje števila glasov, temveč tudi vprašanje enakomerne zastopanosti vseh območij. Cilj predlagane spremembe je zagotoviti, da imajo tudi manjši kraji možnost izvoliti svoje predstavnike in tako sodelovati pri odločanju o lokalnih zadevah.
Druga pomembna sprememba se nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav. Novela predvideva, da ti ne bi več imeli aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah, kar pomeni, da ne bi mogli voliti članov občinskih svetov in županov. Volilna pravica bi ostala zagotovljena slovenskim državljanom ter državljanom držav članic Evropske unije.
Poudarjamo, da Slovenija s tem sledi ureditvam, ki jih poznajo številne evropske države. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje dejanske povezanosti volivcev z lokalnim okoljem ter problematika fiktivnih prijav prebivališč, ki lahko vplivajo na rezultate lokalnih volitev.
Sejo je zaznamovala tudi polemična razprava o interpretacijah posameznih izjav in o različnih pogledih na razumevanje demokracije, zastopanosti ter volilne pravice. Kljub nasprotovanjem opozicije je odbor predlog novele podprl in ga posredoval v nadaljnjo parlamentarno obravnavo.
Potrditev na matičnem delovnem telesu predstavlja pomemben korak k spremembam, za katere predlagatelji menijo, da bodo okrepile lokalno demokracijo, izboljšale zastopanost vseh delov občin ter jasneje opredelile volilna pravila na lokalni ravni.