#Odbor, ki je načel okove komunizma

V pomladnih dneh leta 1988 je nekdanji totalitarni jugoslovanski sistem zrežiral sodni proces, na podlagi katerega je želel zatreti demokratične želje slovenskega naroda po spremembi politične ureditve in kasneje lastni državi. Služba državne varnosti je na podjetju Mikro Ade opravila tajno preiskavo in našla nekaj listov vojaških dokumentov ter magnetogram razprave 72. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Nato sta 31. maja 1988 slovenska Služba državne varnosti pod nadzorom predsednika CK ZKS in Komiteja za SLO in DS Milana Kučana in varnostna služba JLA pod nadzorom člana Predsedstva SFRJ Staneta Dolanca aretirali Janeza Janšo, publicista in aktivista novih družbenih gibanj ter Ivana Borštnerja, slovenskega podčastnika v JLA. Začel se je proces JBTZ.

Magnetogram razprave 72. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je jasno razkril vso histerijo nekdanjega totalitarnega jugoslovanskega režima. Strah pred razvojem demokratičnih procesov v Sloveniji in vse večji pritiski po spremembi političnega sistema so pri Partiji sprožili obrambni mehanizem. Želja po ohranitvi represivnega komunističnega sistema je bila ogromna, ta obstaja še danes. Iz magnetograma razprave, ki je bil podlaga za nastanek članka »Noč dolgih nožev«, je razvidna potreba po utišanju in aretacijah nekaterih posameznikov s »protirevolucionarnimi« vsebinami.

Nekaj dni po aretaciji Janše in Borštnerja je bil 3. junija 1988 ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je 6. junija 1988 po aretaciji Davida Tasića, preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic in postal eden najpomembnejših mejnikov na poti Slovenije v samostojnost. Po preimenovanju je Odbor razširil svoje polje delovanja in se v naslednjih mesecih razvil v najmočnejšo civilno-družbeno iniciativo v Sloveniji, v kateri je sodelovalo okrog 1000 kolektivnih družin in čez 100.000 posameznikov. V procesu proti četverici je Odbor zahteval, da se obtoženim omogoči obramba s prostosti in s civilnim zastopnikom. Prav tako so zahtevali, da se sodni proces odvija v našem maternem jeziku in javno. Vseskozi so tudi opozarjali na pravne kršitve postopka. Odbor je deloval do volitev 1990 in medtem objavil 100 sporočil za javnost, v podporo četverici je organiziral razne demonstracije in zborovanja. Protestnega zborovanja na Kongresnem trgu v Ljubljani junija 1988, se je udeležilo preko 30.000 ljudi. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri. Nato je leta 1995 Vrhovno državno tožilstvo RS proces razveljavilo, vsi štirje obtoženi v aferi JBTZ pa so bili rehabilitirani.

Odbor za varstvo človekovih pravic je prebudil slovensko pomlad in z njo več stoletne želje slovenskega naroda po lastni državi ter povzročil vihar, ki je prinesel demokratizacijo slovenske družbe in osamosvojitev. Zlomil je okove komunizma in z združevanjem širokega spektra civilne družbe postavil temelje za spoštovanje človekovih, državljanskih in nacionalnih svoboščin. Posamezniki, ki so pred 31. leti nepretrgoma protestirali proti kršenju osnovnih človekovih pravic ter zahtevali politične reforme in demokratične spremembe, so s svojimi vrednotami, pogumom in vztrajnostjo predstavljali seme, iz katerega je zrasla samostojna in demokratična Slovenija.