Nekaj dni po aretaciji Janeza Janše je bil 3. junija 1988 ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretaciji Ivana Borštnerja in Davida Tasiča preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic in je v času slovenske pomladi predstavljal najmočnejšo organizacijo civilne družbe.
Na današnji dan pred 33 leti je bil ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je 6. junija 1988 preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic (Odbor) in je prispeval neprecenljivo noto pri demokratizaciji ter osamosvajanju Slovenije. Odbor je nastal kot odgovor na zrežiral sodni proces proti četverici, na podlagi katerega je jugoslovanski totalitarni sistem želel zatreti demokratične želje slovenskega naroda po spremembi politične ureditve in kasneje lastni državi. Pripadniki ljubljanskega centra Udbe so tajno vlomili v prostore Mikro Ade in našli nekaj listov vojaških dokumentov ter magnetogram razprave 72. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Slovenski partijski vrh je ob »odkritjih« nemudoma začel razmišljati, kako bi lahko »dokaze« najbolje uporabili. Magnetogram razprave 72. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je namreč jasno razkril vso histerijo nekdanjega totalitarnega jugoslovanskega režima. Strah pred razvojem demokratičnih procesov v Sloveniji in vse večji pritiski po spremembi političnega sistema so pri Partiji sprožili obrambni mehanizem. Želja po ohranitvi represivnega komunističnega sistema je bila ogromna, ta obstaja še danes. Iz magnetograma razprave, ki je bil podlaga za nastanek članka »Noč dolgih nožev«, je razvidna potreba po utišanju in aretacijah nekaterih posameznikov s »protirevolucionarnimi« vsebinami. Na podlagi tajne preiskave so bili aretirani Janez Janša, podčastnik JLA Ivan Borštner in notranjepolitični uredniki Mladine David Tasič, medtem ko odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla niso zaprli in se je lahko branil s prostosti. Aretacije in zrežiran sodni proces so sprožili po vsej Sloveniji val nasprotovanj in nezadovoljstva, kar je spodbudilo ustanovitev Odbora.
Odbor, ki ga je vodil Igor Bavčar, je organiziral različne oblike manifestacije v podporo četverici, tudi protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani junija 1988, na katerem se je zbralo dobrih 30.000 ljudi. V času delovanja je Odbor postal najmočnejša organizacija civilne družbe slovenske pomladi in nasploh v novejši slovenski zgodovini. Med procesom proti četverici je Odbor zahteval, da se obtoženim omogoči obramba s prostosti in s civilnim zastopnikom. Prav tako so zahtevali, da se sodni proces odvija v našem maternem jeziku in javno. Vseskozi so tudi opozarjali na pravne kršitve postopka.
Delovanje Odbora je povzročilo vihar, ki je prebudil slovensko pomlad in z njo težnje slovenskega naroda po demokratizaciji ter samostojnosti. Z združevanjem širokega spektra civilne družbe je Odbor postavil temelje za spoštovanje človekovih, državljanskih in nacionalnih svoboščin in še danes predstavlja pomembno prelomnico na poti Slovenije v samostojnost.
