Od ministra pričakujemo več kot le osnutek zakona

»Namen Odbora za zdravje je, da dobimo zakon, ki bo sprejemljiv tako za uporabnike kot za izvajalce in ki bo povečal kakovost zdravstva in dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji,« je dejala predsednica Odbora za zdravje pri Strokovnem svetu SDS Zofija Mazej Kukovič. Uvodoma je nekdanja ministrica za zdravje strnila vtise iz včerajšnjega obiska na Primorskem v bolnišnici Izola. Kot pravi, jo je presenetilo predvsem to, da so se namesto za gradnjo urgentnega centra odločili za manjše popravke znotraj bolnišnice in za gradnjo večnadstropne garažne hiše.

Presenetil jo je tudi sklep vlade,s katerim se bo pokrilo izgubo bolnišnice v vrednosti 3,4 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, brez da bi bil predložen ustrezen sanacijski program. »To se bistveno razlikuje od prakse, ki smo jo imeli tekom prejšnjega mandata,« je dejala Mazej Kukovičeva.

Izpostavila je tudi problematiko čakalnih dob in opozorila, da od maja 2008, ko je ministrstvo pod njenim vodstvom o stanju na tem področju obvestilo vse državljanke in državljani, ta dokument še ni bil obnovljen.

Glede predlagane novele zakona o zdravstveni dejavnosti pa je povedala, da je ideološka in želi izključiti konkurenčnost, ki daje dodaten zagon. Izpostavila je, da tudi stroka očita, da se je zakon pripravljalo brez njihovega sodelovanja. Mazej Kukovičeva je mnenja, da bi lahko republiški strokovni kolegiji in druge strokovne institucije pri pripravi zakona veliko pripomogle.

Spomnila je, da je parlament leta 2008 sprejel Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki pa je predlog zakona o zdravstveni dejavnosti sploh ne upošteva. Ta resolucija je bila v sodelovanju s civilno družbo in strokovnimi združenji pripravljena »v veri, da bo slovensko zdravstvo po dolgem času imelo nek dolgoročen načrt,« je poudarila in dodala: »V resoluciji smo zapisali, da želimo, da so zadovoljni tako uporabniki kot izvajalci«. Obstoječi predlog zakona pa je po njenem mnenju nesprejemljiv za izvajalce, za uporabnike pa bo pomenil bistveno poslabšanje v smislu daljših čakalnih dob in vzpostavitve sivega trga.

Predsednica Odbora za zdravje prav tako pogreša kompatibilnost omenjenega zakona z že sprejetim zakonom o zdravniški službi, z zakonom o zdravilstvu in ocenjuje, da se ne upošteva zakon o gospodarskih družbah, čeprav se številne gospodarske družbe ukvarjajo tudi z zdravstvom.

Bistveno je po njenem mnenju, da zakon določi »kako, kdo, pod kakimi pogoji, s kakšnim nadzorom sme opravljati zdravstveno dejavnost«. Ločevanje med javnim in zasebnim s prohibicije pa, kot pravi, ni smiselno. Aktualni oblasti tudi očita, da ne upošteva kadrovskih virov, saj ima Slovenija v povprečju 30 odstotkov manj zdravnikov kot v Evropi.

Mazej Kukovičeva je izpostavila tudi nujnost vzporedne obravnave zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, »kajti to je zakonodaja, ki podpira druga drugo«.

Velik potencial za zdravstvo pripisuje razvoju informacijske tehnologije. Do njene površinske vključitev v predlog zakona je kritična, saj meni, da bi morali informacijsko podporo obravnavati kot eno ključnih orodij za učinkovitost zdravstvenega sistema.

Danes je evropsko skrbeti za preventivo in za trajno rehabilitacijo. »Zakon, ki mu jaz pravim, da je starejši od starejšega, se na to niti ne spomni,« pravi Mazej Kukovičeva, ki meni, da ljudem, ki so pripravljali zakon, do novih pristopov očitno ni, ali pa jih ne poznajo.

Namen Odbora za zdravje je, tako nekdanja ministrica za zdravje, »da dobimo zakon, ki bo sprejemljiv tako za uporabnike, kot za izvajalce in ki bo povečal kakovost zdravstva in dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji«.

Ob koncu je nekdanja ministrica za zdravje naredila pregled dela ministrstva v času njenega ministrovanja. Kot je dejala, so v zadnjem letu njenega mandata pripravili in sprejeli 7 ali 8 zakonov, napisali in sprejeli Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, predsedovali Evropski uniji, uvrstili rak kot eno glavnih zdravstvenih vprašanj na evropski politični nivo in gradili zdravstveno infrastrukturo. Zato meni, »da bi lahko tudi danes ministrstvo dalo kaj več kot osnutek enega samega zakona«.