Od katerega leta naprej smo “starejša generacija”?

Vse višja pričakovana življenjska doba je eno izmed meril razvite družbe. Po teh merilih Slovenijo lahko uvrstimo med razvite države, saj se je v zadnjega pol stoletja pričakovana življenjska doba povišala za dobrih 10 let in za moške znaša nekaj več kot 77 let, ženske pa, statistično gledano, lahko pričakujejo še 6 let daljše življenje. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da smo imeli v svoji sredini lansko leto skoraj 100 tisoč ljudi starejših kot 80 let.

Seveda pa te spremembe prinašajo s seboj tudi številne izzive. Za družbo, za državo in za vsakega posameznika. Samo prizadevanja vseh skupaj bodo zagotovila razmere, v katerih bodo lahko starejši čim bolj kakovostno preživljali svoj čas. Pri tem ne gre le za pokojnine. Gre tudi za za številna druga področja, predvsem skrb za zdravje, možnost aktivnega vključevanja v družbo in sodelovanja na trgu dela ter izobraževanje in usposabljanje.

Največji izziv predstavlja zmožnost države, da upokojencem zagotovi dostojne pokojnine. Imamo namreč pretočni pokojninski sistem v katerem zaposlena generacija plačuje za upokojence. Konec lanskega leta so na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zabeležil 612.018 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, na drugi strani pa 840.588 zavarovancev. To razmerje pomeni, da naš pokojninski sistem poka po šivih, saj prispevki ne morejo pokriti vseh potreb. Brez skoraj poldruge milijarde evrov dodatnih sredstev iz državnega proračuna, bi se sistem sesul v prah.

Potrebujemo dolgoročne rešitve in resen razmislek o tem, ali pokojninski sistemi, ki so bili ustrezni pred petdesetimi leti, še lahko dajejo ustrezne odgovore na nove razmere.

Bela knjiga, ki jo je predstavila aktualna vlada, prinaša kar precej novosti, vendar bo pot do njihovih uresničitev še zelo dolga in naporna. Kljub obljubam, ni niti najmanje možnosti, da bi takšne rešitve lahko sprejela kolicija v sedanji sestavi. Zato je dobro, da je zadnja vlada Janeza Janše pod streho spravila vsaj “mini pokojninsko reformo” s katero se je zaustavil  pritisk na pokojninsko blagajno.

Realnost, s katero se bomo morali soočiti, je, da bomo morali delati dlje. Slovenija je po zaposlenosti v starostnem razredu med 55 in 64 leti na repu evropskih držav. Medtem, ko povprečje v Evropi znaša 53,3%, je pri nas le 36,6%.  Ob tem smo ena izmed evropskih držav, ki ima najbolj neugodne demografske napovedi glede razmerja med mladimi in starejšimi. Bolj, kot doslej, pa bomo morali za svojo varno starost poskrbeti tudi sami.

Vendar to ni nujno slabo. Če zdravje dopušča, so starejši radi aktivni, saj jim to zagotavlja tudi socialno vključenost in nenazadnje vir dohodka. Da bi bilo vključevanje starejših na trg dela mogoče, pa je potrebno vsaj dvoje. Prilagoditev delovnega procesa in delovnih mest starejšim, še prej pa predvsem več novih delovnih mest. V nekaterih evropskih državah so izjemno dobro poskrbeli za vključevanje starejših na trg dela, med drugim tudi z znatno pomočjo evropskih sredstev.

Preden se resno in brez olepševanja in praznih obljub lotimo teh izzivov, bomo morali najprej doseči širši družbeni dogovor o tem, kakšno socialno državo pravzaprav želimo. Dozoreti bo moralo spoznanje, da je pokojnina nekaj, kar izhaja iz minulega dela in vplačanih prispevkov in iz pokojninskega sistema izločiti vse socialne transfere, nagrade in privilegije. Če bomo zmogli narediti pokojninski sistem pravičen in pregleden, bodo pokojnine lahko višje, upokojencev, ki živijo pod pragom revščine, pa manj. Nesprejemljivo je, da je najnižja pokojnina nekoga, ki je 40 let vplačeval v pokojninski system, nižja, kot varstveni dodatek, ki ga lahko dobi nekdo, ki nima niti dneva delovne dobe. Takšna je namreč sedanja realnost.

Prav gotovo imajo pri oblikovanju okolja za zdravo in kakovostno starost, kot tudi na to, kakšne bodo pokojnine, veliko vlogo stanovske organizacije. Zveza društev upokojencev Slovenije, ki te dni praznuje svojo obletnico, je najbolj množična organizacija pri nas. Njihova razvita mreža in programi pomoči starejšim, so širše prepoznavni in dobro sprejeti. Za to nesebično skrbijo številni prostovoljci.  Prav je, da ZDUS ostane apolitična organizacija, ki skrbi in dela v dobro vseh starejših. Ob častitljivi obletnici iskreno čestitamo vsem njihovim članom in članicam, ter jim želimo uspešno delo.

Romana Tomc