Od davčnih blagajn ima korist le plačana birokracija
torek, 22. 5. 2018Že od začetka trdimo, da davčne blagajne niso potrebne. Sedaj se je izkazalo, da finančnih učinkov na državni proračun niso prinesle.
Davčne blagajne podjetnikom in kmetom povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne administrativne obremenitve. Uresničila so se naša opozorila, ki so bila dana ob sprejemanju Zakona o davčnem potrjevanju računov, da bodo davčne blagajne povzročile zapiranje poslovne dejavnosti zavezancev, selitev teh dejavnosti v tujino in da davčne blagajne ne bodo imele finančnih učinkov na državni proračun, kot jih je obljubljala aktualna vlada.
Nova vlada pod vodstvom SDS bo ta nesmisel ukinila, saj že od vsega začetka menimo, da davčne blagajne niso potrebne. Korist od uvedbe davčnih blagajn ima v Sloveniji korist le plačana birokracija.
Že pred uvedbo teh novih davčnih blagajn smo imeli poglobljen nadzor nad plačevanjem, ki ga je treba strogo izvajati, davčne blagajne pa ukiniti, saj se je marsikateri zavezanec, ki je zaradi davčnih blagajn prenehal s poslovno dejavnostjo, preselil v sfero sive ekonomije oz. dela na črno.
Uspešnost davčne politike aktualne vlade je bila v tem, da je ljudem in podjetjem pobrala veliko več denarja, ko bi bilo dejansko treba. Država je dobila za milijardo več denarja v letu 2017 kot v letu 2016. To je rezultat večje obremenitve ljudi z davki: davek na finančne in zavarovalne storitve, ki ga ravno tako plačujejo končni potrošniki, davek na dodano vrednost, dohodnino na davek od dohodka pravnih oseb – vse se je dejansko povečevalo.
To v primerjavi z drugimi državami, s katerimi smo se včasih primerjali in smo bili dejansko boljši od njih, Slovaška, Poljska, Češka, pomeni slabšo konkurenčno pozicijo. In slabša konkurenčna pozicija za gospodarstvo je dolgoročno slab znak in slab signal. Zaradi tega menimo, da je to konkurenčno pozicijo države treba izboljšati. Povečevanje davkov pa pri tem zagotovo ni dobra rešitev.

