Od danes naprej odprta pot odškodninam t.i. "izbrisanim"

Ustavna sodnika v ločenih mnenjih poudarila, da bi vprašanje t.i “izbrisanih” lahko reševali z že veljavno zakonodajo. Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci komentiral odločitev Ustavnega sodišča RS, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona o t.i. “izbrisanih” ali njegovo zavrnitvijo na referendumu nastale protiustavne posledice. “Ustavno sodišče je že tretjič zavrnilo pravico do referenduma, in se postavilo nad pravico ljudstva do referenduma” je dejal poslanec SDS. 

Poslanec pa je izrazil zadovoljstvo nad ločenimi mnenji dveh ustavnih sodnikov, ki sta jasno povedala, da bi bilo mogoče problem t. i. “izbrisanih” rešiti tudi na drug način, vendar ga koalicija ni želela. “Ko danes s strani koalicije govorijo o enotnosti politike do tega vprašanja in da si ne želijo težav s strani opozicije, je to navadno sprenevedanje, saj bi, če bi želeli, lahko sprejeli ustavni zakon,” je dejal dr. Gorenak. Sicer pa je današnja odločitev ustavnega sodišča po mnenju dr. Gorenaka neljudska, sodišče je  zavzelo pravno-administrativno stališče, pri čemer je odločitev oprlo na “zelo enostaven način, in sicer na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2003, ki ni izvršena in se v same razloge ni spuščalo.”

Poslanec SDS je poudaril, da je postopke glede t. i. “izbrisanih” spremljal vse od samega začetka, in sicer od leta 1992, ko je delal v kabinetu Igorja Bavčarja,  do današnjega dne, ko je zadeva dobila končni epilog. Ob tem je poudaril pomen obeh ustavnih odločb iz leta 1999 in leta 2003, ki sta doživeli zelo velika nasprotovanja številnih ustavnih pravnikov in drugih pravnikov. “Strokovna javnost se je že takrat razdelila in je do danes ostala precej razdeljena,” je povedal dr. Gorenak.

Nadalje je opozoril na 8. točko odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003, ko je “ustavno sodišče  nadomestilo državni zbor, saj je jasno povedalo, kakšen je postopek izdajanja odločb za nazaj in naložilo notranjemu ministrstvu naj to tudi počne, kar je nenavadna odločitev ustavnega sodišča,” je dejal dr. Gorenak. Ob tem je poudaril, da je takrat notranje ministrstvo začelo izdajati odločbe t. i izbrisanim brez kakršnekoli zakonske podlage.

Dr. Gorenak je spomnil, da je poslanska skupina SDS vedno zagovarjala ustavni zakon, ki bi na primeren način rešil vprašanje t.i. “izbrisanih”, in ki bi “lahko določil odškodnine, kjer so bile povzročene krivice,  in ki bi lahko poenotil politiko.”  Kot še meni poslanec SDS se tudi ustavno sodišče v današnjih ločenih mnenjih pridružuje tudi takšnemu stališču.”Dejstvo je, da vsi ustavni sodniki pravijo, da je treba tehtati med dvema vrstama pravic, na eni strani so pravice t.i. “izbrisanih”, na drugi strani pa je ustavna pravica ljudstva do referenduma,” je povedal dr. Gorenak  in poudaril, da se bo ustavno  sodišče slej kot prej moralo vprašati, do kdaj lahko sprejema odločbe o prepovedi referenduma in “kje bo naletelo na točko, ki se ji reče kršitev pravic ljudi do referenduma.” Današnja odločitev sodišča pa je po mnenju dr. Gorenaka eden izmed dokazov, da je sodstvo kot celota potrebno ustavne reforme.