Očitno antibiotiki proti kriminalu ne delujejo več

V nadaljevanju objavljamo intervju z Radom Likarjem, predsednikom preiskovalne komisije, ki preiskuje gradnjo avtocest in, ki je bil objavljen v tedniku Demokracija, 3.3.201.
 
Rado Likar, po poklicu ekonomist, zdaj pa poslanec SDS, je predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja s t. i. gradbenimi posli pri graditvi slovenskih avtocest, financirani iz državnega proračuna.

Komisija, ki jo vodite, naj bi dobila potrditev o dogovoru za razdelitev gradbenih poslov v predorih Trojane in Šentvid. Kdo je potrdil dogovore o tem?

Oseb, ki so navedene na zabeležki sestanka, ki je bil avgusta 2004, še nismo vseh povabili pred preiskovalno komisijo. Priča Abdon Peklaj je potrdil verodostojnost na roke napisanega zapisnika. Po izjavi te priče je rokopis last Roberta Kuzmana iz SCT. Vsebina zapisnika je neverjetna in škandalozna. V Sloveniji očitno antibiotiki proti kriminalu ne delujejo več. V poplavi vseh afer, ki se dogajajo v naši državi, je ta primer po mojem mnenju glede na težo finančnih posledic in glede na to, da redko dobimo v roke pisne dokaze o hudi korupciji visokih političnih oseb, premalo obravnavan. Mislim tudi, da je pravosodni sistem že dodobra skrhan.

Kaj lahko na podlagi že ugotovljenega rečete za graditev slovenskega avtocestnega križa? Ugotovitve so neverjetne. V začetku dela preiskovalne komisije sem pričakoval, da bomo obravnavali posamezne odseke in politične vplive na posamezne odseke avtocestnega križa. Ko pa se je umaknila plima gospodarske rasti, se je začela kazati vsa umazanija na dnu. Začetek javnih obravnav preiskovalne komisije se je malo zamaknil, ker smo iskali dokaz o obstoju t. i. zemonskega sporazuma. O tem smo opravili pogovore z vsemi akterji, ki so na njem navedeni, razen z eno osebo, ki ni zmožna pričanja. Zemonski sporazum je bil podlaga za vsa kartelna dogovarjanja med gradbinci, zanj pa so vedeli vsaj nekateri javni funkcionarji. Gradbinci so večinoma priznavali tako imenovane joint venture posle, ki so legalni.

Je bil SCT v privilegiranem položaju?

Bil je več od tega, privilegije je delil. To dokazujeta oba dokumenta, t. i. zemonski sporazum in zapisnik o koruptivni delitvi poslov za predora Trojane in Šentvid. Če bi videli faksimile zapisnika o Šentvidu in Trojanah, bi bilo jasno, kako natančno so se vse točke tega zapisnika izpolnile. Zapisnik je predvidel celo takšne detajle, kot so vnaprej določene »nepredvidene« situacije in aneksi k osnovnim pogodbam. Kot primer lahko navedem graditev predora Šentvid. SCT je uspelo brez javnega razpisa, samo z dopolnilnimi pogodbami in aneksi vrednost investicije s prvotnih 48 milijonov evrov povečati kar na 92,5 milijona evrov. V okviru tega posla pa obstaja celo takšen unikum avtocestnega programa, kot je pogodba o izvajanju pogodbe za predor Šentvid, kjer so predvidena plačila »nepredvidenih« situacij.

Kaj pa druge gospodarske družbe in povezave s SCT?

Večje družbe in manjše družbe so pri kartelnih dogovorih sodelovale. Ena od mojih ugotovitev je, da se zaradi kartelnega sporazuma trg sploh ni mogel razvijati. Z zemonskim sporazumom je Ivan Zidar dosegel, da je ostal največji. Manjše ali srednje veliko gradbeno podjetje se še s tako poštenim in kvalitetnim delom ni moglo razviti, saj ni bilo normalnih tržnih pogojev.

Kdo nosi politično odgovornost za to, kdo od politikov je bil vpet v razdeljevanje t. i. cestnih poslov?

Eno je tisto, za kar imamo podatke, drugo je tisto, kar lahko na preiskovalni komisiji dokažemo. Za zemonski sporazum je gotovo vedelo veliko oseb na Darsu, DDC in na ministrstvu za promet. Dejstvo pa je, da je Janez Božič v času, ko je vodil Dars, prejel zemonski sporazum, vendar ni ukrepal. Zakaj ni ukrepal, je postalo logično pri objavi zapisnika glede predorov Šentvid in Trojane. Tudi tam je bil navzoč. Navzoča sta bila tudi takratni vodja poslanske skupine LDS Anton Anderlič ter generalni sekretar vlade in član LDS Mirko Bandelj. Vprašanje je, kaj je še bilo, pa zato nimamo dokazov ali pričevanj. Ob tem je treba povedati, da gospoda Božiča nimam za igralca prve lige.

Ali komisija sodeluje tudi z Uradom za varstvo konkurence oziroma ali ste že pridobili njegovo poročilo o povezavah v gradbenih poslih pri graditvi avtocestnega križa?

Naša preiskovalna komisija ima pristojnost pridobiti gradiva Urada za varstvo konkurence (UVK). Njegovo poročilo oziroma odločbe proti gradbincem smo pričakovali že konec lanskega leta. V času izvajanja postopka se mi ni zdelo korektno, da od njih zahtevam dokumentacijo, da ne bi nastal vtis, da se politika vpleta v njihovo delo. Slika sprege politike in gradbincev pri koruptivni delitvi poslov bo popolna, ko bodo znane naše in njihove ugotovitve. Prepričan sem, da slika ne bo lepa.

Ali se soočate s kakšnimi težavami pri delu komisije?

Ne, moram reči, da zadeve potekajo kar dobro. Na začetku smo sicer imeli nekaj težav s sklepčnostjo komisije, tako da smo morali dvakrat sejo odpovedati, sedaj pa se člani sej kolikor toliko redno udeležujejo.

Menite, da bi bila graditev avtocest v Sloveniji lahko bistveno cenejša?

 O tem imam lahko svoje mnenje, nimam pa empiričnih dokazov za to, da bi lahko pritrdilno odgovoril na vaše vprašanje. Dejstvo je, da so se avtoceste gradile v sistemu, ki z normalnim trgom nima skoraj nič. Vsi razpisi so bili bolj ali manj predstava za javnost, večina odločitev je tako ali tako že bila sprejeta v ozadju. Namen preiskovalne komisije je, da odkrijemo, kaj so imeli vpleteni akterji od tovrstnih dogovarjanj. Ne verjamem, da so drug drugemu delali usluge zastonj.