Obstoječi zbornični sistem potrebuje prenovo

Predlog sprememb Obrtnega zakona gradi na načelu prostovoljnega združevanja in ukinja obvezno združevanje gospodarskih subjektov v Obrtno zbornico Slovenije ter s tem obvezno plačevanje članarine. Poslanke in poslanci na današnji 8. redni seji Državnega zbora obravnavajo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada. Stališče poslanske skupine SDS do omenjenega predloga zakona je predstavil poslanec SDS Danijel Krivec.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim. Naj uvodoma povem, da bomo v Slovenski demokratski stranki podprli prvo branje in zakon v prvem branju o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona in seveda pričakujemo, da se v obravnavi tudi dopolnjuje.

Zbornice so pravne osebe, v katerih se združujejo gospodarski subjekti, to je gospodarske zbornice, ali pa posamezniki, ko opravljajo določen poklic, se pravi poklicne zbornice in glede na njihov status ločimo javnopravne in zasebnopravne zbornice. Za javnopravne zbornice oziroma javnopravne oblike združevanja je značilno, da so ustanovljene z zakonom kot pravne osebe javnega prava, da imajo javna pooblastila, v okviru katerih odločijo o pravicah in obveznostih članov, da izvršujejo določene naloge v javnem interesu. Zasebnopravne zbornice imajo osnovo v angloameriškemu modelu, ki jih ob odsotnosti obvezne članarine, usmerja v izrazito tržno-interesno naravnanost. Za zasebnopravna združenja je značilno, da temeljijo na prostovoljnih in svobodnih dejavnostih svojih članov ter zasledujejo predvsem uresničevanje interesov članov, ki so se prav zaradi tega povezali v posamezno združenje. Javne polemike v predhodnih letih, predvsem pa zadnjih mesecih, so usmerjene v potrebo po prenovi ali pa spremembi obstoječega zborničnega sistema, ki odraža vrsto pomanjkljivosti. Ker je po dosedanjih ocenah uveljavitev zakona, ki ureja gospodarske zbornice, prispevala k spodbujanju učinkovitosti gospodarskih zbornic in učinkovitejšemu sodelovanju pri iskanju in izražanju skupnih interesov ter pri razbremenitvi gospodarstva, je predlagatelj mnenja, da ima lahko ukinitev obveznega članstva v Obrtni-zbornici Slovenije prav tako podobne pozitivne učinke.

Ker pa je Ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da je stvarno utemeljene različne položaje, možno različno in celo nujno različno pravno urejati, se je predlagatelj pri ureditvi obrtno-zborničnega sistema odločil, da bo upošteval predvsem posebnost ustroja Obrtne zbornice Slovenije.

Upoštevajoč navedeno se je predlagatelj odločil slediti ureditvi Socialne zbornice Slovenije, ki v statusu pravne osebe javnega prava združuje člane na prostovoljni ravni. Koalicijski partnerji so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo sprejeli rešitve, s katerimi bo članstvo v Obrtni zbornici Slovenije prostovoljno, razen v primeru, da bi se člani te zbornice z referendumom na ravni povezovanja v zbornico odločili za obvezno članstvo.

Na posvetovalnem referendumu o obliki članstva na ravni obrtno-podjetniškega zborničnega sistema, je skoraj 70 odstotkov volilnih udeležencev glasovalo za prostovoljno obliko članstva. Zaradi navedenega je predlagatelj pristopil k spremembam obrtnega zakona, z namenom odpraviti določbe, ki se nanašajo na obvezno članstvo v Obrtni zbornici Slovenije. Predlagatelj sledi cilju poenostavitve poslovnega okolja, večje možnosti pri iskanju dela, zaposlovanja in predvsem večji konkurenčnosti slovenskih obrtnikov.

Zaradi navedenega predlog zakona iz veljavne zakonodaje črta vse obrtne dejavnosti, za katere ne obstaja zadosten javni interes, ki bi opravičeval njihovo regulacijo preko obrtnega dovoljenja. Namen predloga zakona je tudi poenotenje slovenske zakonodaje s pravom Evropske unije, in sicer predlog ureja prijavo začasnega opravljanja storitev v skladu z direktivo o storitvah na notranjem trgu ter direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Trenutno veljavna zakonodaja namreč še nima vzpostavljenega sistema za prijavo občasnega opravljanja storitev za tuje fizične in pravne osebe, zato so naši obrtniki v slabšem položaju, saj tujim fizičnim in pravnim osebam za opravljanje obrtnih dejavnosti v Republiki Sloveniji ni potrebno izpolnjevati kvalifikacijskih pogojev ali pa kakšnih drugih pogojev.

Predlog zakona tako določa, da morajo tuje fizične in pravne osebe vsako občasno opravljanje obrtnih dejavnosti prijaviti pristojnemu organu, ki preverja pogoje za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti. Ravno tako bodo morali tuji državljani, ki želijo stalno opravljati obrtno dejavnost v Republiki Sloveniji kot nosilci obrtne dejavnosti vložiti vlogo pri Obrtni zbornici Slovenije za priznanje poklicne kvalifikacije. Predlog zakona gradi na naslednjih načelih: načelo prostovoljnega združevanja, predlog zakona ukinja obvezno združevanje gospodarskih subjektov v Obrtno zbornico Slovenije, ter s tem obvezno plačevanje članarine.

Po novem predlogu zakona se bodo v Obrtno zbornico Slovenije lahko prostovoljno združevali gospodarski subjekti, ki opravljajo obrtne dejavnosti ter želijo, da Obrtna zbornica Slovenije nastopa kot predstavnik obrti. Načelo sorazmernosti pomeni osnovno vodilo pri deregulaciji posameznih obrtnih dejavnosti v okviru katerega se primernost oziroma intenzivnost ukrepa določa v povezavi s ciljem, ki ga tak ukrep zasleduje načelo enakih možnosti. Obrtno dejavnost lahko izvaja vse pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Načelo varstva javnega interesa v predlogu zakona se obrtne dejavnosti uvrščajo le tiste dejavnosti, za katere obstaja potreba po njihovi regulaciji oziroma je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Načelo enakopravnosti, enakopravna obravnava posameznih zbornic, zakonodaja na področju gospodarskih zbornic je že ukinila obvezno članstvo v teh zbornicah. Načelo pospeševanja podjetništva in pogojev za srednja in mala podjetja ter razbremenitev gospodarstva, črtanje obrti podobnih dejavnosti in dejavnosti za upravljanje katerih se ne zahteva ustrezna poklicna usposobljenost iz obrtnega registra bo prispevalo k poenostavitvi poslovnega okolja, večje mobilnosti delovne sile ter delni razbremenitvi gospodarstva.

Poglavitne rešitve, ki jih prinaša novela: s spremembo se ukinja dosedanje obvezno in uvaja prostovoljno članstvo, v zbornico se lahko vključi vsaka zainteresirana fizična ali pravna oseba, ki opravlja obrtno dejavnost. S to spremembo se ukinja tudi obveznost plačevanja obveznega članskega prispevka. Predlog zakona omogoča združevanje tudi v druge zbornice na podlagi določb zakona, ki ureja gospodarske zbornice. Obrtna zbornica Slovenije ostaja še naprej predstavnik obrti ter nadaljuje z izvajanjem določenih javnih pooblastil. Odpravlja se vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti za katere ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost ter dejavnosti domače in umetnostne obrti.

Obrtni register vključuje subjekte, ki opravljajo obrtne dejavnosti za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Dodatno se opredeljuje obrtne dejavnosti na dejavnosti za katere je potrebna določena poklicna usposobljenost in druge obrtne dejavnosti, za katere ni potrebna določena poklicna usposobljenost. Dodana je izdaja EU potrdil. Namen potrdil je, da se skladno z direktivami o priznavanju poklicnih kvalifikacij določi imetnika potrdila v državi članici, kjer želi opravljati storitev in s tem dokazuje, da je zakonito ustanovljen v državi članici z namenom opravljanja zadevanih dejavnosti in da mu v trenutku izdaje potrdil ni prepovedano izvajanje posameznih dejavnosti.

Predlog zakona ureja tudi vprašanje prijave čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti. Prehodne določbe pa urejajo uskladitev statuta Obrtne zbornice Slovenije v roku šestih mesecev in v roku devetih mesecev po uveljavitvi zakona ter presečni datum, po katerem lahko dosedanji člani izstopijo iz članstva Obrtne zbornice Slovenije. Zaradi vseh navedenih dejstev bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona v prvi obravnavi in ga tudi potrdili.