Obravnavo predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005

Predlog deklaracije je v Državnem zboru Republike Slovenije predstavil gospod JANEZ JANŠA, predsednik vlade Republike Slovenije: Predlog deklaracije je v Državnem zboru Republike Slovenije predstavil gospod JANEZ JANŠA, predsednik vlade Republike Slovenije: Na dnevnem redu je pomembna točka. Slovenija bo kmalu dopolnila prvo leto članstva v Evropski zvezi, Evropski uniji. Z vstopom v EU, ki je pomenilo izpolnitev ene dolgoletnih prednostnih nalog države se je težišče aktivnosti od prizadevanj za izpolnjevanje kriterijev za vključitev preneslo na našo željo, na našo težnjo, na naše ravnanje po čim bolj učinkovitem delovanju v razmerah, ko je Slovenija članica zveze. Uveljavljanje Slovenije v EU je že bilo in je tudi v prihodnje odvisno predvsem od naše aktivnosti, sposobnosti, iniciativnosti in tudi izdnajdljivosti. Povedali smo v naprej, da se bomo v uniji uveljavili, če bomo delovali kot verodostojen povezovalni partner ter bomo kot takšni v skupnosti tudi prepoznavni. Naš dejanski vpliv v okviru EU je lahko bistveno večji od dejanske velikosti Slovenije, našega bruto domačega proizvoda ali formalnega političnega vpliva. Izkušnje kažejo, da se manjše države znotraj te skupnosti, ki je že zelo velika, odražajo bolj prožno in da se tudi laže prilagajajo novim razmeram. Slovenija bo poskušala v teh razmerah povečati svoj vpliv pri reševanju vprašanj tudi prek strateških povezovanj, ki bodo odvisne od vsakokratnih konkretnih interesov. Način delovanja v skupnosti zahteva usklajevanje stališč, kar je priložnost naših držav, da s kvaliteto svojih predlogov in skupnega nastopa vplivajo na odločitve. Po skoraj letu dni polnopravnega sodelovanja v okviru EU smo prve teste članstva relativno dobro prestali. Slovenija se je učinkovito vključila v delovanje institucij ter sooblikovanje politik EU. Na nacionalni ravni je zaokrožen sistem koordinacije med ministrstvi in vladnimi službami, kar omogoča državi pravočasno in usklajeno pripravo stališč do aktov, ki so obravnavani v institucijah EU. Zakonsko je država uredila tudi sodelovanje med vlado in parlamentom na področju evropskih zadev. V prvih mesecih članstva je Slovenija nadaljevala s prilagajanjem slovenskega pravnega reda evropski zakonodaji, se pripravila na vstop v evropsko monetarno unijo in vzpostavitev zunanje meje. Pomemben del aktivnosti so predstavljala tudi pogajanja novi finančni perspektivi, ukrepi za doseganje ciljev Lizbonske strategije, prizadevanja za učinkovito črpanje sredstev EU ter tudi podpora nadaljnjemu širitvenemu procesu skupnosti. V letu 2005 Slovenija nadaljuje z delom na večini prioritet od prej, hkrati pa se tem prioritetam pridružujejo tudi nekatere nove. Pred vstopom v skupnost je Slovenija zgoraj naštete ključne naloge na področju evropskih zadev opredelila v dokumentu z naslovom Deklaracija o stališčih za začetek delovanja Republike Slovenije v institucijah EU. Podobno tudi letošnji dokument oziroma dopolnjeni predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005 izpostavlja naše prioritete v tem časovnem okviru. Dejstvo je, da ta dokument obravnavamo ob koncu prvega tromesečja, kar je deloma posledica naših volitev v lanskem letu, v veliki meri pa tudi zamud, ki so nastale znotraj same EU, se je bila tudi nova evropska komisija oblikovana z določeno zamudo in je tudi komisija prioritete predstavila šele v letošnjem letu. Slovenija zagovarja sprejem direktive o storitvah. Po zadnjem sklepu evropskega vrha bo evropska komisija prvi osnutek še dopolnila. Vendar pa je v tej razpravi prišlo do precej vidnih razhajanj med nekaterimi starimi državami članicami Evropske unije in večino novih članic. Dejstvo je, da so nove članice bolj pripravljene na nadaljnje reforme, ki so jih začele s temi pristopnimi prestrukturiranji pred vstopom v Evropsko unijo, v starih članicah pa je s temi reformami precej velik križ. Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi ta direktiva o storitvah, ki bi enoten evropski trg naredila enoten tudi za področje storitev v celotni Evropski uniji omogočilo odprtje okoli 600 tisoč novih delovnih mest. Seveda je možno pričakovati, da bo večina teh delovnih mest odprtih ravno v državah, ki so bolj konkurenčne, oziroma da bo tukaj, ko gre za nova delovna mesta, lahko iz tega enotnega trga bistveno več potegnila nova Evropa, se pravi nove države članice. In ne glede na to, da so v evropske dokumente zapisana visoka načela, ko gre za konkretne stvari. In ta direktiva je zelo konkretna stvar. Ti premiki niso zelo enostavni. V veliki meri je, ne samo uresničevanje lizbonske strategije, ampak celoten hitrejši razvoj Evropske unije, tudi znotraj tega novih držav članic, kamor Slovenija spada, odvisen ravno od nadaljnje liberalizacije trga storitev. S tega vidika si ne morem kaj, da ne komentiram tudi nekaterih protestov, ki so bili izraženi tudi v Sloveniji, proti tej direktivi o storitvah, ker so v veliki meri tisti, ki so protestirali proti novim delovnim mestom, ki bi se odprla, v kolikor bi bila ta direktiva čim prej sprejeta. Slovenija je tukaj v mnogih točkah konkurenčna. Prehod bo postopen, tam kjer je vprašanj največ. Pri nas je teh vprašanj največ tudi drugod, in bodo prehodna obdobja. Ampak dejansko je to direktiva, ki jo bo potrebno sprejeti, v kolikor želimo, da bo Evropa tisto, kar smo zapisali tudi v novo evropsko ustavno pogodbo. V zvezi s tem, ali pa bo rob tej temi, me veseli, da lahko obvestim državni zbor, da je v začetku prejšnjega tedna bil dosežen tudi nov korak v pogajanjih o novi teritorialni členitvi Slovenije na podlagi tako imenovanega kohezijskega, oziroma na osnovi tako imenovane kohezijske, oziroma NUTS 2 regije. Gre za teritorialno osnovo za delitev sredstev strukturnih skladov unije. Ne gre za delitev Slovenije na pokrajine, ampak gre za statistično delitev, ki, v kolikor jo dosežemo, Sloveniji omogoča črpanje kohezijskih sredstev tudi v naslednji finančni perspektivi, ne glede na to, kdaj bo ta sprejeta. Slovenija je na podlagi pristopnih pogajanj do konca leta 2006 začasno ena statistična regija. Do takrat pa bi, kot je bilo rečeno v teh pogajanjih, bil dosežen tudi dokončen dogovor o tovrstni delitvi Slovenije, ki naj bi kar v največji meri pripomogla k učinkovitejšemu izvajanju regionalne politike pri nas. V lanskem letu ni bilo mogoče narediti nobenega koraka naprej v teh pogajanjih, evropska komisija je vztrajala na tem, da Slovenija ostane ena statistična regija. Kot že rečeno, je v teh pogajanjih prejšnji teden prvič prišlo do premikov, kar omogoča Sloveniji bistveno večji manevrski prostor tudi ko gre za pogajanja o naslednji finančni perspektivi. Ocenjujemo, da je ta izjava komisije pomemben dosežek, ki nam, kot že rečeno, ne nazadnje pušča odprt manevrski prostor in omogoča različne variante, ne glede na hitrost tega procesa. Učinkovita poraba dodeljenih sredstev Evropske unije je eno od vprašanj, ki so izjemnega pomena za prihodnji razvoj države. Na področju kohezijske politike je Slovenija med prednostne naloge že v lanskem letu uvrstila aktivno vključitev v pogajanja glede novih uredb s področja kohezijske politike za naslednje finančno obdobje in aktivnosti, povezane z učinkovitim črpanjem dodeljenih sredstev kohezijske politike. Ob polnopravnem članstvu v Uniji se je Slovenija vključila v delo evropske komisije na področju spremljanja in nadzora izvajanja kohezijske politike v Evropski uniji. V okviru odbora za razvoj in konverzijo regij aktivno sodelujemo od začetka pri njegovi upravni in svetovalni funkciji. Odbor poleg nadzora nad črpanjem sredstev državam članicam svetuje pri izvajanju postopkov črpanja iz evropskih strukturnih skladov in zagotavljanja skladnosti s pravili Evropske unije. Tako v načelu, v praksi pa nedavni izračuni ministrstva za finance kažejo, da je bil neto finančni položaj Slovenije v letu 2004 ne povsem zadovoljiv. Takšno stanje je predvsem posledica, prvič, na odhodkovni strani dejstva, da je Slovenija kot država članica prvič plačala svoj delež v evropski proračun (nekaj več kot 40 milijard tolarjev), na prihodkovni strani pa je to posledica dejstva, da predvsem zaradi realizacije dodeljenih sredstev predpristopne pomoči v višini okrog 10 milijard SIT vsota teh dobljenih sredstev za to številko naraste, ne bo pa teh sredstev zdaj, ko smo polnopravni člani. Ali je to posledica priliva evropskih sredstev iz naslova pavšalnih povračil (okrog 27 milijard tolarjev), priliva evropskih sredstev na področju kmetijstva (5,5 milijarde tolarjev), priliva evropskih sredstev iz ostalih naslovov (nekaj več kot pol milijarde tolarjev) in dejstva, da ni bilo nobenih prilivov evropskih sredstev na področju kohezijske politike Evropske unije. Če to seštejemo, lahko zaključimo, da če Slovenija v letu 2004 ne bi prejela sredstev, ki smo jih dobili še iz naslova predpristopne pomoči, bi bila država praktično neto plačnica v evropski proračun. Seveda, gledano realno, izkušnje starih držav Unije kažejo, da nobena država v prvem letu članstva v skupnosti ni uspela optimalno črpati sredstev kohezijske politike. Enako velja tudi za druge nove članice, poleg Slovenije, ki smo vstopili v lanskem letu. Dejstvo je namreč, da gre pri pripravi omenjenih projektov za dolgotrajen proces, pri čemer se sredstva iz evropskega proračuna od odobritve projekta ne kažejo v roku do treh let. Iz tega razloga je delno razumljivo, da v prvih mesecih članstva v Uniji občutnejšega priliva sredstev na tem področju ni bilo moč pričakovati, vendar pa bi moral biti rezultat vseeno večji od nič. Leto 2004 je bilo za že izvedene aktivnosti iz državnega proračuna plačano okoli 4 milijarde tolarjev, to je okoli 7% razpoložljivih sredstev, kar ustreza višini prejetega avansa EU oziroma proračuna EU za leto 2004. Res pa je, da Slovenija Bruslju lani ni posredovala nobenih zahtevkov za plačilo, zato tukaj tudi formalnega črpanja ni bilo. Ko je vlada analizirala to stanje se je organizirala zato, da ga popravi. Delo na tem področju poteka pospešeno. Zavedamo se namreč, da je uspešnemu črpanju evropskih sredstev treba nameniti vso dolžno pozornost. Zdi se namreč, da je pozornost posameznih ministrstev takoj po vstopu Slovenije v EU na tem področju močno vpadla, kar seveda ni dalo dobrih rezultatov. Vlada je v tem mesecu, letos, sprejela 34 ukrepov, da bi se situacija popravila, da se vzpostavi povezavo različnih evidenc, okrepi funkcija kontrole in evidentira kadrovsko strukturo za uspešno pripravo in izvajanje projektov. Prvo pozornost na kratek rok je potrebno posvetiti procesu programiranja, ki se bo začelo izvajati po letu 2005. Potem ko smo sprejeli teh 34 ukrepov smo ugotovili, da je ključen problem prevelika kompliciranost mehanizmov usklajevanja različnih organov, deljene pristojnosti, kar sedaj skušamo poenostaviti. Nekatere primerjave so pokazale, da je Slovenija v lanskem letu vzpostavila najbolj komplicirano trajni sistem za črpanje evropskih sredstev od vseh držav EU. In kako naj se v takšnem sistemu, recimo, znajdejo lokalne skupnosti ali tisti, ki v tak sistem vstopajo prvič. Z vstopom Slovenije v mehanizem menjalnih tečajev junija 2004 je Slovenija naredila pomemben korak k uresničitvi cilja, da bi prevzeli evro s 1. januarjem leta 2007. Slovenija bo skozi sodelovanje v mehanizem menjalnih tečajev izpolnila pomemben kriterij za uvedbo evra, v tem času pa bo potrebno nadaljevati z ukrepi, ki so usmerjeni v izpolnjevanje preostalih kriterijev, kot ključnega, imamo vsi pred seboj zniževanje inflacije. Za izpolnitev teh kriterijev bo potrebno nadaljnje usklajeno delovanje, deloma tudi restriktivno delovanje ekonomskih politik, tako vlade, kot Banke Slovenije. Obe instituciji sta se s programom vstopa v mehanizem menjalnih tečajev k tem zavezali. Slovenija z vstopom v ERM 2 oziroma Slovenijo vstop v mehanizem menjalnih tečajev zavezuje k nadaljevanju politike javno finančne konsulidacije, kar je potrebno za doseganja makroekonomskega ravnovesja, ki ustreza tako maastrichtskim kriterijem, kot tudi načelom deloma posodobljenega evropskega pakta stabilnosti in rasti. S potrditvijo te spremembe oziroma kot nekateri pravijo reforme pakta stabilnosti na marčevskem zasedanju evropskega sveta je Slovenija v veliki meri zadovoljna, še posebej smo zadovoljni s tistim delom pakta, ki krepi njegov preventivni del. To bo v prihodnosti omogočilo, da se bolj učinkovito preprečuje krize oziroma situacije, ki jih je nato treba zdraviti z bolj bolečimi ukrepi. Sloveniji tudi ustreza, da se referenčne meje niso spremenile, ker smo svoje politike naravnali nanjo. Dosežen kompromis do katerega je prišlo brez bistvenega žrtvovanja temeljev pakta stabilnosti je po našem mnenju velikega pomena za stabilen razvoj Evropske unije v prihodnjih letih. Vlada se je ob tem, ko je sprejela te pogoje hkrati zavezala, da bo nadaljevala z učinkovitim izvajanjem strukturnih reform, ki zagotavljajo večjo prilagodljivost gospodarstvom in povečuje njegovo konkurenčnost, doseganje makroekonomskega ravnovesja in izvajanje strukturnih reform pomenita izboljšanje pogojev poslovanja za podjetje, ter s tem bistveno boljše možnosti za doseganje višjega življenjskega standarda prebivalstva. V letošnjem letu bomo poleg naporov, ki jih bomo vlagali v izpolnjevanje vsebinskih kriterijev za prevzem evra, nadaljevali tudi s tehničnimi pripravami za zamenjavo valute. V februarju, pred dobrim mesecem dni je vlada sprejela načrt uvedbe evra. V tehnične priprave so tako vključeni vsi relevantni organi in institucije, ki so zadolženi za prevzem evra na denarnem in gospodarskem področju. Na področju finančnih institucij in javne uprave. Posebna pozornost bo namenjena uvedbi dvojnega označevanja, ki bo uvedeno dovolj zgodaj, da ne bi prišlo do nezaželenih zlorab. Slovenija je že uspešno izvedla prehod iz dinarja na tolar v težjih okoliščinah, zato seveda ne vidimo razloga, da ji to ne bi uspelo v tehničnem smislu tudi pri prehodu na evro. Nadaljevanje priprav na vzpostavitev zunanje meje bo v letu 2005 ena od ključnih prioritet države, zato jo omenjamo tudi v seznamu teh nalog. Vzpostavitev učinkovitega upravljanja zunanjih meja, za Slovenijo med drugim pomembno, zaradi njene geografske lega kot obmejne države Evropske unije, ki je pristojna za učinkovito kontrolo in nadzor 670 km kopenske zunanje meje Evropske unije. V času od sprejema deklaracije o stališčih za začetek delovanja Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2004 se je Slovenija v okviru vzpostavitve zunanje meje prizadevala zato, da bi strateški dokumenti, ki jih je v letu 2004 obravnaval Svet Evropske unije, odsevali jasno zavezanost vseh držav članic skupnosti k solidarnosti in tudi k pravični delitvi odgovornosti, ki obsega seveda tudi finančne stroške vzpostavljanja zunanje meje. Haaški program, ki ga je novembra lani sprejel evropski svet in ki predstavlja nov petletni program skupnosti na področju pravosodja in notranjih zadev, vključuje omenjeno zavezanost solidarnosti prav pri vzpostavljanju zunanje meje. Nadaljnja širitev Evropske unije. Kot ena od prioritetnih nalog, kot veste je Slovenija vedno zagovarjala politiko odprtih vrat, se pravi širitve Evropske unije, smo v okviru Evropske unije močan zagovornik te politike tudi, ko gre za celotno regijo zahodnega Balkana. Romunija in Bolgarija bosta januarja 2007 po vsej verjetnosti že postali novi članici. Vsaj, če bo šlo po predvidenih scenarijih, čeprav glede Romunije v zadnjem času obstajajo v nekaterih institucijah Evropske unije vprašanja, ki lahko polnopravno članstvo tudi odložijo. Evropski svet je decembra lani sprejel odločitve o začetku pogajanj za članstvo s Hrvaško in Turčijo. Ostale države zahodnega Balkana imajo bolj ali manj v teoriji odprto evropsko perspektivo, vendar so najmanj v zamiku ene faze. V zvezi z nadaljnjo širitvijo Evropske unije si bo Slovenija še naprej prizadevala, da ob upoštevanju vseh kriterijev in pogojev za članstvo, vrata Evropske unije ostanejo odprta tudi v prihodnje. Pravzaprav je potrebno zelo jasno podčrtati, da stabilnost v regiji, da stabilnost za zahodnem Balkanu, ki je v našem strateškem interesu, ne bo brez tega, da je ta cilj jasno viden, tudi realno dosegljiv v določenem časovnem okvirju, ob izpolnjevanju določenih pogojev. Vse druge alternative so slabše. Ne samo za te države, ampak tudi za Slovenijo. Celotna regija se še vedno sooča z vrsto nerešenih statusnih in ustavnih vprašanj. Ta vprašanja je seveda potrebno začeti reševati tudi tako, da se dajo dolgoročni odgovori na odprta vprašanja. In Slovenija, ki je tej regiji zelo blizu, skuša vplivati tudi na ostale države članice, da jim je to vedno v zavesti. Celoten zahodni Balkan mora po našem mnenju ostati visoko na dnevnem redu tudi celotne mednarodne skupnosti. V tem kontekstu je čezatlantsko sodelovanje nenadomestljivo in tudi bistveno za uspešno soočanje s skupnimi ogrožanji. Zavzemamo se tudi za okrepljeno sodelovanje z Rusijo, ki je strateški partner Evropske unije, in pomemben faktor pri odpravljanju kriznih situacij v neposredni soseščini unije. Slovenija se bo kot predsedujoča organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in aktivna članica Evropske unije zavzemala tudi za čim večjo usklajenost delovanja med Evropsko unijo in OVSE. Sinergija in komplementarnost naporov sta ključnega pomena za reševanje odprtih vprašanj in zamrznjenih konfliktov v neposredni soseščini Evropske unije, kjer se ta potencialna krizna žarišča praktično odpirajo vsak teden. Spoštovani! Kot je znano, bo Republika Slovenija po predsedovanju OVSE soočena še z večjim izzivom, to je predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Ta možnost je bila Sloveniji dana kot prvi novi članici, kar je tako čast, kot priznanje. Pa seveda tudi velika odgovornost. V tem času, od kar je ta odločitev znana, smo vzpostavili ustrezne povezave z Nemčijo in Portugalsko, s katerima bomo v trojki predsedovali uniji v obdobju 2007, prva polovica leta 2008. Točne modalitete predsedovanja, ki jih ustavna pogodba ne definira, ostajajo deloma še nejasne. Bodo v veliki meri odvisne od procesa ratifikacije ustavne pogodbe tja do novembra 2006. In seveda od samega uspeha ratifikacije. Trenutno pa po teh pogovorih lahko rečemo, da prevladuje težnja k temu, da bi si Nemčija Portugalska in Slovenija razdelili to eno in polletno obdobje na način, da bi Slovenija predsedovala, kot je bilo rečeno, v prvi polovici leta 2008. Predsedovanje Evropski uniji bo za Slovenijo eden od prioritetnih nacionalnih projektov, ki se ga je vlada že lotila z vso resnostjo. Organizacijske strukture so že vzpostavljene, ožja delovna skupina za priprave na predsedovanje bo v strateškem smislu delala nad pripravami in določala politične prioritete, priprave bodo skoncentrirane predvsem na pet ključnih področij, na program predsedovanja, na kadrovski program, komunikacija z javnostmi, logistične priprave in finančni načrt. V ta proces bodo vključena vsa ministrstva, ki so seveda že določila ključne osebe za svoje področje za priprave na predsedovanje. S tem predsedovanjem se bo z dobrim delom o predpostavki dobrega in učinkovitega dela povečala in utrdila mednarodna prepoznavnost Slovenije, ki bo lahko povečala svoj ugled v mednarodnih gospodarskih, finančnih in poslovnih krogih. Slednja bo posredno pozitivno vplivala v smeri krepitve ekonomskih vezi Slovenije v svetu. Slovenija bo lahko aktivno delovala v smeri krepitve čezatlantskih odnosov, krepitve odnosov Evropske unije v novi soseščini za razreševanje odprtih kriznih razmer, krepitev partnerskih odnosov z vsemi strateški partnerji Evropske unije in pri vseh drugih prioritetnih nalogah Unije. Spoštovani visoki zbor, to je bil kratek sprehod čez ključne naloge, ki čakajo državo na področju evropskih zadev v letošnjem letu. Nekatere se že izvajajo, nekatere so bile začeta že v lanskem letu in jih nadaljujemo. Zavedati se moramo, da Slovenija kot enakopravna članica skupnosti, evropske skupnosti Evropske unije sooblikuje odločitve o nadaljnjem razvoju celotne razširjene Unije, da je to pomembno in hkrati zelo odgovorno ravnanje. Dejanski vpliv Slovenije je lahko večji od naše fizične velikosti, Slovenija lahko s konstruktivnim pristopom in svežimi idejami prispeva k uresničitvi skupnih ciljev Evropske unije. Iz tega kar sem povedal samo po sebi praktično izhaja ugotovitev, da bodo verjetno v prihodnjih letih motor lizbonske strategije, ki naj prispeva k bistveno hitrejši rasti znotraj skupnosti predvsem nove članice zaradi tega, ki še ohranijo tempo pristopnih naporov, reform in izpolnjevanj ciljev, ki so formalno in deklarativno cilj celotne Evropske unije, ko pa gre za praktično ukrepe pa je v novih članicah običajno bistveno več volje kot v starih. Spoštovani visoki zbor! Ob koncu tega uvoda še enkrat podčrtujem, da bo vlada tudi v prihodnje skušala delovati čim bolj pregledno ali, kot se pravi s tujko, transparentno, na področju evropskih zadev. Tu zelo cenimo razpravo in predloge na odboru državnega zbora za evropske zadeve in tudi odboru za zunanjo politiko in to skupaj predstavlja tisto celoto, iz katere črpamo tudi te sveže ideje, ki so še posebej potrebne, če se želi majhna država v tako veliki skupnosti, kot je Evropska unija, dostojno uveljaviti. Želim si, da bi bilo teh svežih idej tudi iz te visoke hiše čim več, in obljubljam, da jih bomo z veseljem uporabili.