OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN

Stališče PS SDS je predstavil Bojan Homan. BOJAN HOMAN: Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, nujni postopek. Vlada predlaga, da naj Državni zbor predlog zakona sprejme po nujnem postopku, da se čim prej vzpostavi zakonska podlaga za vzpostavitev sistema za preprečevanje in zatiranje vseh rastlinskih škodljivih bolezni. Nujna je čim prejšnja uveljavitev zakona, saj gre za spremembe in dopolnitve zakona, ki so nujno potrebne že v letih od 2007 za obvladovanje in izvajanje uradnih fitosanitarnih ukrepov pri rastlinskih boleznih in škodljivcih, ki so se množično pojavili oziroma prerazmnožili. To so predvsem majski hrošči, ogrci ali kebri, po domače rečeno. Povzročajo veliko gospodarsko škodo, ki predstavljajo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega in razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin. Predlagane so tudi manjše spremembe, ki odpravljajo administrativne ovire, poenostavljajo postopke pri tranzitu rastlinskih pošiljk in omogočajo povračilo določenih stroškov, ukrepov, ki so izvedeni za preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov. Zato je smiselno, da se ta novela uveljavi čim prej. Najstarejši primer takih bolezni segajo že daleč v zgodovino. Prvi tak primer je bil odkrit leta 1845 na Irskem, kjer so takrat utrpeli zaradi krompirjeve plesni veliko škodo. Takrat glivičnega povzročitelja še niso poznali in so menili, da gnitje krompirja povzroča hladno in deževno vreme, vendar temu ni bilo tako. Šele sredi 19. stoletja so odkrili vzrok škodljivih bolezni. To so mikroskopsko majhni škodljivci oziroma bakterije, glive, ki povzročajo bolezni rastlin. V Sloveniji imamo dve take bolezni. Pri predelavi matičnih rastlin vinske trte se je pojavila problematika, dve bolezni, trsni rak in rumenica vinske trte. Pri navidez zdravih sadikah pridelanih pod uradnim nadzorom in registriranih proizvajalcih, se na saditvi na stalno mesto razvije bolezen, ki je značilna in trajno zmanjša kakovost pridelka in rastlin. To pomeni, da je treba te rastline načrtno odstraniti.Lastnik oziroma pridelovalec bi pa v tem primeru dobil povrnjeno odškodnino za te sadike. Drug tak obširen primer je v občini Idrija, kjer so opazili množičen pojav poljskega majskega hrošča. Njegove ličinke so uničile travinje na Črnovrški planoti v zasevkih Zalog, Idrijski log ter na območju Črnega vrha, Predgriž in Godoviča, kjer je bilo ogroženih 63 kmetij, od tega 22 čistih živinorejskih, ogrce so popolnoma uničili travnike na približno 600 kvadratnih hektarov, kmetje so morali dokupovati krmo oziroma prodajati živino in čakati, če bo epidemija teh “kebrov” pojenjala. Žal se to ni zgodilo, zato se v letu 2005-2006 ponovno nastaja škoda. Vlada Republike Slovenije je sprejela program sanacije in v letu 2005 odpravila pojav majskega hrošča, kot naravno nesrečo. Vendar so bili ukrepi proti majskemu hrošču premalo načrtno izvedeni, zato je smiselno, da se to naredi na vseh kmetijah enako pod strokovnem nadzoru kmetijsko svetovalne službe. V Slovenski demokratski stranki bomo ta predlog zakona podprli z upanjem, da ga v letu 2007 in nadaljnjih letih sploh ne bi bilo potrebno izvajati.