OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Predlagane spremembe zakona je predstavil minister za notranje zadeve, g. DRAGUTIN MATE: Predlagane spremembe zakona je predstavil minister za notranje zadeve, g. DRAGUTIN MATE: Spoštovane poslanke in poslanci! Želel bi podati še par dodatnih obrazložitev k samemu predlogu, ki je šel skozi matična telesa. Bistvenih je nekaj sprememb. Predvsem gre za spremembo uporabe nalepk, ki so se do sedaj uporabljale pri registraciji motornih in priklopnih vozil v RS. Pri tem smo na ministrstvu in na vladi ocenili, da so te nalepke nepotrebne, da povzročajo dodatne stroške državljanom, in da lahko učinkovito nadziramo in vzpostavljamo sistem registracije motornih in osebnih vozil v Sloveniji samo s prometnim dovoljenjem. Dosedanja prometna dovoljenja so namreč določala samo lastništvo vozila, s spremembami pa bomo dosegli to, da bodo ta dovoljenja hkrati določala tudi do kdaj je vozilo registrirano in pa dokazovale bodo tudi vse ostale potrebne elemente, ki bodo govorili o tem, da so plačana cestnina in druge dajatve, ki so potrebne v zvezi s tem. Če podam kratko analizo ocen, ki se s tem spreminjajo. Današnja cena nalepke je 1475 tolarjev. Celoten postopek za izdajo nalepke stane v državi v tem trenutku 2579 tolarjev. S spremembo zakonodaje bo podaljšanje vozniškega dovoljenja državljana stalo 1360 tolarjev, s tem bo vsak državljan pri vsaki registraciji prihranil 1219 tolarjev, hkrati bo pa potrebno seveda ob spremembi zakona nadomestiti dosedanja prometna dovoljenja z novimi prometnimi dovoljenji, to se ne bo zgodilo takoj, dogajalo se bo postopoma, počasi, tako da ko bo preteklo dovoljenje oziroma registracija, ki je opravljena z nalepko in ob ponovi registraciji bo vsak državljan dobil novo prometno dovoljenje, to dovoljenje bo stalo samo 285 tolarjev, tako da bodo stroški še vedno bistveno nižji kot so bili do sedaj. Registracija novega vozila danes v tem trenutku v Sloveniji stane 10.571 tolarjev, s spremembo zakona bo seveda ta registracija stala samo 7.992 tolarjev in gre za prihranek državljanov za 2597 tolarjev. V Sloveniji je na letnem nivoju registriranih približno 95.000 vozil in pri tem lahko vidimo za koliko bodo državljani lahko prihranili. Druga pomembna sprememba, ki jo zakon uvaja in je posledica seveda predloga odprave nalepk, so registrske tablice. Registrske tablice, oblika in vsebina tablice je bila že do sedaj določena z zakonom, potrjena v prejšnjem sklicu državnega zbora. Zaradi odprave nalepke je bilo potrebno tudi v teh členih spremeniti določene člene, ki govorijo o uporabi nalepke na tablici. Tako, da ne bo v bodoče na tablici nobenih nalepk razen oznake države, številk, črk in pa grba Republike Slovenije. Novela zakona predvideva ukinjanje koncesij na področju dejavnosti za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, se pravi za avtošole. Menimo, da je ta predlog zelo dober, predvsem zaradi tega, ker lahko prosti trg, mislimo, primerno uravnava ceno, ki se bo na trgu seveda izoblikovala in bo takšna kot je najbolj primerna. Tudi ni primerno, da se država vmešava v to. Druga koncesija, ki se odpravlja pa je koncesija za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Menimo, da koncesija ni potrebna, zakon dovolj natančno določa standarde in po katerih mora neka organizacija delovati in seveda država mora preverjati, če ta organizacija izpolnjuje te kriterije. Če jih izpolnjuje jim dodeli vsa soglasja s katerimi lahko to dejavnost opravlja, hkrati pa seveda če ni koncesije so stroški bistveno manjši in bolj enostavni. Stališča poslanske skupine SDS o spremembah zakona o varnosti cestnega prometa je predstavil poslanec SDS g. DIMITRIJ KOVAČIČ: V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa pomeni popravek nekaterih neustreznih rešitev, ki jih je dosedanji zakon urejal. Temeljni cilj predlaganih sprememb je poenostavitev postopkov registracije motornih vozil in te postopke približati državljanom tako, da bodo svoja vozila lahko registrirali na čim bolj enostaven način in na katerem koli upravnem območju v Sloveniji. Glede na to, da je ukinitev prometne nalepke vsaj s stališča zainteresirane javnosti najpomembnejša sprememba zakona, ki ga danes obravnavamo in sprejemamo, ni odveč o tem spregovoriti nekaj besed. Če se spomnite je bila prometna nalepka kot dokazilo lastništva in tehnične ustreznosti motornega vozila zakonsko uvedena v času mandata prejšnje vlade. Ta tedanja novost je postopek registracije motornih vozil dodatno zapletla, časovno podaljšala in samo storitev tudi podražila. Javnost je za to uvedeno spremembo zelo odklonilno sprejelo. Do danes ni še nihče resno in strokovno pojasnil in s tem dokazal ali vsaj argumentirano utemeljil opravičenost uvedbe prometne nalepke. Zato je vsekakor prav, da se je sedanja vlada odločila spremeniti neustrezno zakonsko določilo, ki ni ničesar koristnega prineslo, pač pa je povzročilo le nezadovoljstvo uporabnikov in tudi samih izvajalcev storitev registracije prometnih vozil. To nezadovoljstvo se ni kazalo zgolj zaradi povišanja cene storitev pač pa tudi zaradi nepotrebne komplikacije postopkov. Ko ocenjujemo smotrnost predlaganih zakonskih sprememb in hkrati presojamo smisel prejšnje zakonske rešitve, hitro ugotovimo, da je uvedba prometne nalepke pred leti imela edini smisel zgolj v interesu podjetij, ki so postali izvajalec oziroma dobavitelj teh nalepk. Ko ugotavljamo kako sta podjetji prišli do ekskluzivnega posla, potem se tudi ne moremo znebiti vtisa, da pridobitev posla ni bila čista, vsaj kar se tiče enega od teh podjetij, ki je posel dobil, čeprav po razpisanih pogojih ni bil najugodnejši. In potem je to podjetje že četrti dan po tem, ko je država z njim sklenila pogodbo, že dobavil ogromno količino prometnih nalepk. To zelo jasno kaže na to, da je že v naprej, preden je dobil posel, vedel da bo izbran in je zato še pred sklenitvijo ustrezne pogodbe pristopil k realizaciji te pogodbe ne glede na to, da pogodbe oziroma posla takrat sploh še ni bilo. Govorim seveda o podjetju Mirage, katerega lastnik si je iz tedaj majhne nepomembne firmice ob pridobitvi posla o katerem govorim, tako opomogel, da si je na elitni jadranski rivieri o teh krasoti, ki smo jo očitno plačevali vsi tisti, ki smo uporabljali to nalepko. In v ta dvorec, kot smo lahko iz nekaterih medijev zaznali, vrli podjetnik pogosto odhaja na službeni počitek in to kar s svojim težko prigaranim lastnim avionom ali helikopterjem. Ali je to bogastvo posledica prisesanja na državne jasli ali česar drugega, pa je mogoče z ustrezno revizijo zelo enostavno ugotoviti. Ob obravnavi predlaganega zakona na odboru za notranjo politiko so nekateri poslanci Liberalne demokracije in družbene liste nasprotovali predlagani ukinitvi prometne nalepke, češ da bo to lahko posledično povzročilo plačilo odškodnine, ki jo bo morala država plačati podjetjem, ki izdelujeta in dobavljata nalepke, saj naj bi država enostransko prekinila oziroma odpovedala pogodbo z obema podjetjema. V sami pogodbi pa takšna enostranska odpoved ni predvidena. Zato naj bi škodo, ki bi jo utrpela zaradi enostransko odpovedane pogodbe in izgubljeni dobiček izterjala od države. Očitno obe stranki zelo dobro poznata določila sklenjenih pogodb in se zavedata tovrstne nevarnosti. Vendar pa to ne more biti razlog, da se dosedanja rešitev, ki je slaba in škodljiva ne bi čim prej spremenila in popravila ne glede na morebitne odškodninske zahtevke podjetij dosedanjih izdelovalk prometnih nalepk. Dejstvo je namreč, da je šlo za posel, ki je bil škodljiv za državo, zato bo potrebno ugotoviti kdo je kriv oziroma odgovoren na strani države za sklenitev škodljivega posla in zoper odgovorne mora sama država oziroma pristojni državni organ vložiti postopke izterjave za škodo, ki je bila državi zaradi škodljivega posla povzročena. Na ta način bo država tudi ustrezno kompenzirala morebitno plačilo pogodbene škode, ki bi jo morala plačati pogodbenima strankama zaradi predčasno prekinjenih pogodb. Zaradi tega pa tudi zaradi tega, ker se v nekaterih drugih primerih racionalizira sama rešitev tudi glede spremembe koncesij za avtošole in tehnične preglede bo poslanska skupina Slovenske demokratske stranke seveda ta predlog zakona podprla. Poslanec SDS g. JOŽE TANKO je na obravnavane spremembe podal sledeča stališča: Najprej moram povedati, da je ta zakon šolski primer delovanja večine preteklih vlad, saj nam na zelo vzoren način pokaže kako birokratsko so sodelovali. Iz enega pravzaprav običajnega za Evropsko unijo običajnega dokumenta so naredili dva, ob tem podražili oziroma podvojili ceno postopka, na hitro uvedli nekaj dodatnega, administrativnega dela, mimo grede pa se je oblast dotaknila še na potrjevanje tarif nekaterih storitev recimo v tem primeru konkretno cen ur avtošol. Ta zakon oziroma predpis ni prvi, ki se ga je vlada lotila v prvih mesecih delovanja. Odpravila je tudi nekatere omejitve pri čemer je izrabila predvsem možnosti svojega informacijskega omrežja recimo tako je že racionaliziran postopek izdajo osebne izkaznice pa tudi pomembna novost je recimo pri overitvah, kjer se v državnem organu odpravijo bistveno cenejše kot med notarji. Nova vlada se je torej odločila, da bo brez velikih besede in pompa racionalizirala in ocenila tako postopke kot tudi storitve in pristop je precej drugačen, kot je bil prej. No, kaj torej pomeni ta ta sprememba, ki tako jezi opozicijo. To ne pomeni nič drugega, kot da se odpravljajo birokratske ovire, da se zmanjšuje število dokumentov, da se poenostavlja postopek. S tem amandmajem se prepušča določanje tarif, torej poslovne odločitve, tistim ponudnikom storitve, ki to storitev dejansko opravljajo, kar so v tem primeru avtošole. Pocenjujejo se storitve in odpravljajo nepotrebni stroški, tako za državljane kot tudi za državo, in navsezadnje se ukinjajo pravne podlage, ki omogočajo zaračunavanje nepotrebnih stroškov za nepotrebne storitve, od katerih se je denar stekal predvsem na izbrane zasebne račune. In če to kratko povzamem, če se je od vsake registracije, od vsakega registriranega vozila vzelo tisočaka, potem to na koncu kar veliko prinese. In navsezadnje to pomeni tudi možnost kaznovanja tistega, ki te nalepke nima. Rad bi povedal še to, da je bil ta dokument, nalepka, pomembnejši v določenem primeru od tehničnega pregleda, kajti nova vozila so bila tehničnih pregledov oproščena za tri leta, toda nalepko so pa v vsakem primeru morala imeti. Tako da je prav, da se te zadeve racionalizacijo in se tudi po tej plati omogoči državljanom, da jim država ne zaračunava nepotrebnih stroškov, bodisi pri pregledih bodisi pri tistem delu, kar je še dražje, to je pri kaznovanjih. Mislim, da je prav, da se vlada loti še drugih podobnih zadev na teh področjih, kajti državljani vse pretežko zaslužijo denar, da bi jim ga na tako brezobziren način jemali iz žepov za nepotrebne, umetno in umetelno uvedene birokratske postopke. In upam, da bomo v kratkem času na dnevni red dobili še kakšno podobno zakonodajo. Vsekakor pa tako rešitev v zakonu kakor tudi amandma podpiram. Poslanec SDS g. DIMITRIJ KOVAČIČ je k amandmaju obravnavanih sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu dodal še sledeča stališča: Predlagani amandma k 4. členu, ki so ga vložile poslanske skupine Nove Slovenije, Ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke je posledice dejstva, da predlagani zakon ne predvideva več opravljanja dejavnosti avtošol kot javne službe. Pač pa sedaj po novem to dejavnost lahko opravlja vsakdo, ki izpolnjuje za to dejavnost predpisane pogoje. Predlagani zakon uvaja, torej liberalizacijo pri podeljevanju pooblastil za opravljanje dejavnosti avtošol in seveda tudi za tehnične preglede, tako da se pooblastilo za opravljanje teh dejavnosti podeli vsem ponudnikom, ki izpolnjujejo, kot sem povedal, predpisane pogoje. Zato je tudi logično, da za takšno dejavnost ni potrebno s strani države predpisovati ceno oziroma tarifo za to dejavnost, pač pa naj se cena na podlagi ponudbe in povpraševanja svobodno oblikuje na trgu. Verjamem, da bo ta sprememba omogočila večjo konkurenčnost med posameznimi zainteresiranimi izvajalci te dejavnosti avtošole in odpiranje trga na tem do sedaj precej administrativno reguliranem področju bo vsekakor dobrodošla. Ob tej predlagani spremembi se lahko sprašujemo kako pa bodo to spremembo sprejeli uporabniki teh storitev, torej vsi potencialni vozniki motornih vozil, ki se pripravljajo na pridobitev vozniškega dovoljenja. Verjamem, da si ti potencialni vozniki predvsem želijo kakovostno izobraževanje, ki jim bo omogočilo čim hitrejše in čim kakovostnejšo pridobitev znanja tako teoretičnega kot tudi praktičnega, da bodo potem na tej osnovi tudi sposobni uspešno končati vozniški izpit ter na tej podlagi pridobiti vozniško dovoljenje. Mislim, da je to kvalitetno in hitra pridobitev znanja najpomembnejši motiv potencialnih voznikov, ki se bodo tako odločili za tisto avtošolo, ki jim bo njihova pričakovanja tudi v največji meri izpolnila. Če bodo smatrali, da je na trgu več šol, ki lahko zagotovijo tovrstne zahteve in pričakovanja ljudi, potem bodo na odločitev o izbiri vplivali tudi še kakšni drugi kriteriji kot je na primer cena storitev, razdalja do kraja bivanja in podobno. In zato se bodo posamezne avtošole morale zelo in tudi stalno truditi, da bodo kvalitetno opravljale šolanje voznikov, da bodo imele čim bolj tehnično opremljene in dovolj velike zmogljivosti in nenazadnje, da so njihove storitve tudi cenovno ugodne za vse uporabnike. Na ta način si bodo tisti, ki bodo sledili takšnemu načinu dela pridobili v javnosti tudi ugled in s tem zagotovili široko tržno nišo, ki jim bo zagotavljala uspešno poslovanje, nekateri pa v tem konkurenčnem boju seveda tudi ne bodo uspeli in bodo morali svojo dejavnost zaradi tega opustiti. Gre torej za konkurenco v kateri dobri uspevajo slabi pa ne in to je za potrošnika, ki si želi kakovostno storitev tudi seveda najpomembnejše. V poslanski skupini, kot sem že prej povedal, bomo tudi ta predlagani amandma podprli, kajti ta sprememba, ki je s tem amandmajem predlagana prispeva k večji konkurenčnosti med potencialnimi izvajalci dejavnosti, avtošol, seveda pa bo večja konkurenčnost deležna tudi storitev tehničnih pregledov oziroma tistih subjektov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Večja konkurenčnost, kot rečeno, pa običajno pripelje tudi do zniževanja cen in povečanja kakovosti storitev. Predlagani amandma ravno to, o čemer sem govoril, zagotavlja, zato mislim, da je prav, da ga sprejmemo, kot seveda tudi predlagani zakon v celoti, katerega glavni namen je sicer, kot sem že uvodoma povedal ta, da odpravlja prometno nalepko, kjer je pač prišlo do velike neumnosti in je bila ta nalepka uvedena predvsem zaradi interesa posameznikov, ki so si na ta način pridobili kar precej bogastva, ne rečem, da nezasluženega, ampak krivci za to sedijo v tistih strukturah, ki so takrat odločali o tej nalepki. In tudi zato, pa tudi sicer je potrebno čim prej to zgodbo končati in ta zakon sprejeti. Poslanec SDS g. JOŽEF JEROVŠEK je k amandmaju obravnavanih sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu dodal sledeča stališča: Tudi sam se pridružujem predgovornikom pri podpori predloga, da se črta drugi odstavek 158. člena, ki določa etatistično normiranje cen za opravljanje usposabljanja pri avtošolah. Upam, da bodo dejansko na trgu začele delovati tržne zakonitosti, da bo konkurenca med avtošolami solidna in da bo to pomenilo racionalno ceno oziroma enostaven dostop do vozniškega dovoljenja. Sicer se pozno vključujem v to debato, so me pa v vmesnem času nekateri predstavniki manjših avtošol opozorili, da je prejšnja vlada na tem področju vnesla v zakon nekatere določbe, ki izredno protežirajo, privilegirajo nekatere velike avtošole. Mislim, da je to napaka, in ne razumem, zakaj se že do sedaj tega ni odpravilo. Zato mislim, da bo v kratkem treba tudi to odpraviti. Namreč, vse to, kar je na področju tega zakona v zvezi s tem storila prejšnja vlada, je šlo v smer polnjenja žepov nekaterih posvečenih oseb v tej državi, ki so si pridobile ogromno bogastvo. Zaradi tega me čudi, da poslanci strank, ki so danes v opoziciji, niso toliko smeli, da bi se ogradili od tega, kar so delali njihovi vladni predstavniki. Tako da je tudi ta člen eden tistih členov, ki normalizirajo situacijo po nenormalni situaciji, ki je nastala potem, ko je prejšnja vlada sprejela takšen zakon, ki je dejansko bil proti uporabnikom teh storitev in tudi proti vsem šoferjem avtomobilov, proti vsem, ki uporabljamo avtomobile, kar je danes dejansko nekaj obveznega, nujnega. Upam, da bodo spremembe zakona in tudi črtanje 158. člena tega zakona prinesle pozitivne rezultate. Poslanec SDS mag. TOMAŽ ŠTEBE je k amandmaju obravnavanih sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu dodal sledeča stališča: Dopolnilo k predlogu sprememb zakona je prispevek k liberalizaciji in tudi demonopolizaciji trga storitev, pa tudi k zmanjšanju birokracije. Potreben pa bo nadzor izvajanja pogojev, ki jih bodo morale avtošole izpolnjevati. Če bo prišlo do kakršnihkoli kartelnih dogovorov o cenah storitev, pa se poseže z ustreznim regulatorjem, poleg tega pa je potrebno stalno spremljanje in tudi sankcioniranje takih kršitev. To se pravi tudi storitev avtošol gre v podobno smer kot bo potrebno preregulirati celotno področje izobraževanja. Gre za osebno in privatno pobudo, gre za privatni kapital, ki bo omogočil, da bo na trgu storitev izobraževanja prišlo do ustreznih, upamo, s konkurenčnih storitev in tudi cen. Moram pa se ozreti na celotno spremembo zakona, ker tega danes še ni bilo rečeno. Pravzaprav ta antibirokratski poseg v nekaj kar ni potrebno in je v vseh računalnikih državne uprave ali policije, je pravzaprav priznanje, največje priznanje, da smo v informacijski družbi in da nekaj kar je v računalnikih vsakega uradnika na upravnih enotah ali na izvajalcih tehničnih pregledov ali pa so ti podatki na dosegu policije, se pravi v mobilni obliki, da je to vse danes en prvi poseg te vlade, da na pravzaprav zelo očiten in praktični način dokaže, da smo v Sloveniji eni prvih na svetu, ki ukinjamo nepotreben podatek v fizični obliki na vetrobranskem steklu avtomobila, kjer so vsi ti podatki dostopni vsak trenutek potrebnim uradnim osebam, lahko bi bili pa tudi državljanom, če bi to odprli. In jaz sem vesel, da upam bo to sprožilo tudi val sprememb v tako razvitih državah kot so Združene države Amerike, Nemčija in druge države, kjer ljudje zaradi večdesetletnih, bi rekel, prakse imeti nalepke ali na registrski tablici ali pa na vetrobranskem steklu menijo, da ob vseh računalnikih, ki so danes na svetu, da so te nalepke še vedno potrebne. To je bil res en velik diskurs in nepriznavanje to, da smo v informacijski družbi in da smo toliko investirali v informacijsko opremo.