Obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji

DRAGUTIN MATE: Na začetku bi povedal, da ta zakon usklajujemo z drugimi zakoni, ki sistemsko urejajo določena področja in ga usklajujemo z zakonom o prekrških, kjer se izvajanje pooblastil prenaša na območje celotne države. S tem usklajujemo to določbo. Nadalje usklajujemo tudi nekatera področja v zvezi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in evidencami, ki jih pri tem vodi policija in to usklajujemo z zakonom o kazenskem postopku, tako da bomo lahko čim bolj učinkovito obvladovali to področje in imeli vse potrebne evidence, s pomočjo katerih bo tudi parlament lažje izvajal svoj nadzor. V delu zakona, ki govori o policijskih pooblastilih, smo spremenili nekatera pooblastila v smislu bolj humanega ravnanja z osebami, ki jim je omejena prostost in pri tem potrebujejo zdravniško pomoč, tako da bo tem osebam nudena ta pomoč tudi brez prisotnosti policista oziroma bo ta prisoten samo v primerih, ko bo to zahteval. Nadalje urejamo tudi področje vračanja oseb v druge države drugim tujim varnostnim organom. To področje urejamo tako, da zmanjšujemo stroške in hkrati zagotavljamo boj humano in še bolj pravno varstvo tem osebam, ki so v postopku izročitve. Pri policijskem pooblastilu, pri katerem osebe povabimo na razgovor v policijske postaje, smo to vprašanje uredili tako, da bomo tem osebam povrnili stroške za vabljenje in s tem nekako zapolnili oziroma odpravili to že kar nekaj časa odprto vprašanje. Glede spremembe 54. člena, ki ureja pravico policistov, da uporabijo poligraf, gre za pomembnejšo spremembo, kjer gre za pisno privolitev osebe in ne osumljenca, kot je bilo to do sedaj. To pomeni, da se bo ta ukrep lahko izvajal ob pisnem soglasju in samo, če bo oseba kakorkoli v postopku oziroma v obsegu kaznivega dejanja. Nadalje se spreminja tudi delovnopravno razmerje. Na novo urejamo področje, kjer za potrebe varovanja schengenske meje uvajamo možnost zaposlitve za določen čas do petih let, in ne nazadnje, predlagamo dopolnitve zakona o policiji, ki bodo določale pravne okvire za izvajanje religiozne duhovne oskrbe v slovenski policiji, podobno kot je to rešeno že v nekaterih drugih zakonih v Republiki Sloveniji. Podrobnejši način duhovne oskrbe pa bo predpisan s podzakonskim aktom. RUDOLF PETAN: Z zakonom o policiji iz leta 1998 je bil postavljen sistemski okvir delovanja policije kot organa v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Zakon je bil večkrat noveliran, zadnje večje spremembe so bile leta 2003 in so se nanašale na pritožbeni postopek ter na področje policijskih pooblastil. Sedanje spremembe so namenjene uskladitvi zakona o policiji z drugimi zakoni, ki sistemsko urejajo določena področja; v našem primeru je to zakon o prekrških in zakon o kazenskem postopku. Pomembna vsebinska sprememba pa je tudi ureditev uporabe poligrafa. Z uveljavitvijo novele zakona o kazenskem postopku iz leta 2003 policija ne more več uporabljati poligrafa za odkrivanje osumljencev, temveč le za zbiranje obvestil o osumljencih, se pravi o osebah, o katerih sum že obstaja. Eden izmed namenov poligrafa po starem sistemu ni bil več mogoč. Nova predlagana sprememba zagotavlja, da je poligrafsko testiranje dopustno tudi za odkrivanje storilcev in ne zgolj za pridobivanje obvestil o že odkritih osumljencih, vendar samo, če da oseba za to pisno soglasje. Del vsebine govori o večjem varovanju človekovih pravic v policijskih postopkih za pridržane in vabljene osebe. Gre za postopek humanega ravnanja z osebami, katerim je bila omejena prostost in potrebujejo tudi zdravniško pomoč. Pridržani osebi je po novem treba priznati pravico dostopa do zdravnika tudi s pravico, da jo pregleda zdravnik po njeni izbiri in sicer poleg morebitnega zdravniškega pregleda, ki ga opravi zdravnik po izbiri policije. Omenjeni pregled se mora opraviti zunaj slušnega in po možnosti tudi vidnega polja policistov, seveda v primeru, če zdravnik recimo zaradi varnosti ne zahteva drugače. Zapis o pregledu pa mora biti dostopen tudi pridržani osebi in njenemu odvetniku. Sprememba rešuje tudi problem pridržane osebe, ki je bila vrnjena s strani tujih varnostnih organov, olajšuje pa tudi postopek v obratni smeri, ki doslej ni bil dovolj definiran. Največ razprave na matičnem odboru je bila deležna morda najmanj pomembna dopolnitev. To je zagotovitev možnosti duhovne oskrbe policistom, ki jim je zaradi določenih okoliščin onemogočena, pa to duhovno oskrbo želijo. To vprašanje je v večini demokratičnih držav Evropske unije, kot so recimo Španija, Nemčija, Italija, pa tudi Islandija, rešeno in imajo to področje lepo urejeno. Tudi v ZDA je tako. Omenjena oskrba temelji na sporazumih, ki so jih sklenile države s posameznimi verskimi skupnostmi. Gre za področje, ki bi mu lahko rekli strpnost do drugačnih, pa vendar je to področje, o katerem se je največ razpravljalo. Po drugi strani je to nerazumljivo, kajti ta problematika je pri nas že rešena na področju oboroženih sil in se je pokazala kot zelo pozitivna. V Slovenski demokratski stranki je kompromisna rešitev glede duhovne oskrbe, ki je predlagana, primerna. Omenjena sprememba zakona v celoti pa je korak naprej in ga v Slovenski demokratski stranki podpiramo.