Obravnava predloga zakona o informacijskem pooblaščencu

DR. GREGOR VIRANT: Veljavna zakonodaja predvideva dva samostojna organa, dve samostojni inštituciji za dve področji. Prvič: inštitucijo za nadzor nad varovanjem osebnih podatkov. In drugič: inštitucijo za nadzor nad izvajanjem zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Obe področji sta povezani, sta pomembni in sta vezani na skupni imenovalec, na isto ključno besedo, besedo informacije. Zakon, ki je pred vami, je relativno kratek in predvideva združitev obeh inštitucij v eno samo, v novo, enotno inštitucijo z imenom informacijski pooblaščenec. Razlogi, zaradi katerih smo se odločili za združitev teh dveh inštitucij, so naslednji. Prvič: racionalizacija. Mislim, da ni treba na dolgo in široko razlagati, da je ena inštitucija, ki opravi določeno delo, vedno cenejša od dveh inštitucij, ki opravljata enako delo. Torej prvi razlog za združitev je racionalizacija, boljša izraba kadrovskih, materialnih in drugih virov. Drugi razlog je v tem, da med dostopom do informacij javnega značaja, torej med pravico javnosti, da je seznanjena z informacijami, s katerimi razpolaga javni sektor na eni strani in varovanjem osebnih podatkov, torej pravice do zasebnosti na drugi strani, pogosto prihaja do konflikta, do kolizije. Po našem prepričanju je primerneje, da do tehtanja pravic, to se pravi, pravice do varovanja osebnih podatkov na eni strani in pravice do dostopa do informacij javnega značaja na drugi strani, prihaja na ravni ene institucije. S tem bo odpravljena možnost pravdanja med dvema državnima institucijama, ki je po veljavni ureditvi možna oziroma celo vgrajena v sistema in do tega v praksi tudi prihaja. Naj spomnim, da smo poskušali oziroma da smo najprej nameravali informacijskega pooblaščenca uvesti oziroma postaviti temelj za njegovo ustanovitev že v noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja, vendar je v pravni stroki prevladalo stališče, da je primerneje, da poseben zakon uredi položaj institucije zaradi tega, ker se ta institucija spušča v dve področji, in sicer v področje varovanja osebnih podatkov in v področje informacij javnega značaja. Za konec bi še enkrat poudaril: obe področji sta pomembni, enako pomembni, v zadnjem času je vlada posvetila pozornost predvsem dostopu do informacij javnega značaja, ker je temelj za odprto in pregledno delovanje javnega sektorja postavil že osnovni zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki je bil sprejet v preteklem mandatu. V letošnjem letu, se spomnite, so bile sprejete dopolnitve, ki povečujejo odprtost vlade, državne uprave, javne uprave in javnega sektorja, ker so bile relativizirane nekatere izjeme, ker praktično ni več izjem, ko gre za informacije o javni porabi, torej o porabi davkoplačevalskega denarja in o delovanju javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev in ker je bil uveden tudi tako imenovani test javnega interesa, ki omogoča, da tudi v primerih, ko gre za izjeme, da interes javnosti preda, torej se seznani z informacijami, ki so pomembne za delovanje javnega sektorja, prevlada nad tistim interesom, ki ga varuje določena izjema. Uvod je bil kratek, kot je kratek tudi zakon. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Alenka Jeraj: ALENKA JERAJ: Zakon, ki ga danes obravnavamo, ureja dve pomembni področji, in sicer področje varovanja osebnih podatkov na eni strani in področje dostopa do informacij javnega značaja na drugi strani. Dosedanja rešitev v veljavnem zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in zakonu o varstvu osebnih podatkov predvideva dva ločena organa – pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov. Predlagani zakon to problematiko rešuje bolj učinkovito in racionalno za združeni organ, informacijskega pooblaščenca, ki opravlja pristojnosti na obeh področjih. Združeni organ bo zagotavljal večjo prepoznavnost in enotnost celotne ureditve tega področja in poenotil upravno prakso na področju dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov. Enotna praksa pri zagotavljanju obeh temeljev človekovih pravic je pomembna tako za zavezance kot za prosilce in povečuje pravno varnost. Eden od pomembnih razlogov za podporo predlaganemu zakonu pa je tudi racionalizacija poslovanja, saj bi dva podobna državna organa potrebovala več kadrovskih, finančnih in drugih virov za svoje delovanje kot pa en združeni organ, pri čemer bi po predlagateljevem mnenju dva organa zaradi sporov zagotavljala celo nižjo raven pravne varnosti. Glede na to, da bodo rešitve v predlaganem zakonu o informacijskem pooblaščencu bistveno pripomogle k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju zahtevkov s področja varovanja osebnih podatkov oziroma nadzora nad varstvom osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja ter seveda s tem večje, učinkovitejše pravno varstvo, v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podpiramo.