OBRAVNAVA PREDLOGA ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE 125. ČLENA ZAKONA O PRISILNI PORABI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI

Predlog za sprejem avtentične razlage 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je v obravnavo zboru predložil Državni svet Republike Slovenije. Predlog za sprejem avtentične razlage 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je v obravnavo zboru predložil Državni svet Republike Slovenije.Poslanec Srečko Hvauc je govoril v imenu Slovenske demokratske stranke: SREČKO HVAUC: Predstavil bom stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke glede predloga za sprejem avtentične razlage 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Kot prvo bi poudaril že enkrat omenjeno dejstvo danes, da že obligacijski zakonik določa, da je verižna kompenzacija nadomesten način izpolnitve obveznosti, razen seveda, če je tak način bil dogovorjen že ob nastanku obveznosti. Zato seveda že iz tega razloga težko pristajamo na tako razlago. Je pa res, da je verižna kompenzacija zelo pogost, mnogokrat celo edin način, s katerim podjetja poravnavajo medsebojne obveznosti. Seveda se ob tem lahko vprašamo zakaj je to tako. Kljub temu da je problem plačilne nediscipline v zadnjih letih bil zelo izpostavljen, kljub temu da so bile dane obljube, kljub temu da so podjetniki izpostavljali to kot velik problem, pa se seveda na tem področju pravzaprav ni nič storilo. To predstavlja problem predvsem za manjša podjetja. Dejstvo pa je, da je situacija takšna tudi zaradi tega, ker takšno stanje nekaterim odgovarja. Bom pojasnil kaj mislim s tem. Slej ko prej se nekatera podjetja v teh verigah najdejo. Gre predvsem za velika trgovska podjetja, ki se jim v teh verižnih kompenzacijah enostavno ne da izogniti. In seveda ta podjetja z velikim veseljem sodelujejo v teh verižnih kompenzacijah zato, da pride do izpolnitve, lahko zaračunajo tudi primerno provizijo. To seveda za njih pomeni dodaten zaslužek, za tista manjša podjetja, ki pa pač ne diktirajo razmer na trgu, pa dodane stroške in slabši konkurenčni položaj. Drugo, kar bi povedal okoli tega je, da če bi verižno kompenzacijo sprejeli kot običajen način plačila, bi v bistvu sprejeli in potrdili ali pa celo omogočili dosedanjo plačilno nedisciplino. Če vemo, da je ta nedisciplina ravno eden izmed največjih, če ne celo največji problem slovenskega podjetništva in gospodarstva, potem se bi seveda s tem oddaljevali od cilja, da želimo vzpostaviti za delovanje tega segmenta boljše pogoje. Tretje, kar se tiče predlagane razlage je to, da enostavno ne zagotavlja enakopravne obravnave vseh upnikov. Le plačilo z gotovino je tisto plačilo, ki predstavlja neko običajno, ali pa za vse sprejemljivo plačilo. Plačilo z verižno kompenzacijo pa je možno le tistim, ki se lahko znajdejo v tej verigi. Ostali, ki pač nimajo niti teoretičnih možnosti, da se v tej verigi znajdejo, to plačilo dejansko nič ne predstavlja, ker seveda si svojih obveznosti in terjatev na drugi strani enostavno ne morejo privoščiti. Zato bi tak sprejem razlage pomenil, da smo dejansko nekaterim podjetjem omogočili, da pred stečajem stečajnega upnika lahko poravnajo vse svoje obveznosti, na drugi strani pa tisti, ki niso imeli možnosti, da bi svoje terjatve kompenzirali, enostavno ostanejo brez plačila in čakajo na tisto, kar bo ostalo iz stečajne mase; tu seveda niso samo upniki podjetij, ampak tudi delavci, pa še kdo drug. In ne nazadnje bi po mnenju naše poslanske skupine s to predlagano razlago prekoračili, presegli namen instituta obvezne razlage zakona. Obvezna razlaga je zato, da se bolj podrobno obrazloži vsebina zakona, ki je bil sprejet, ali pa mogoče tudi namen zakona, ne pa da se z razlago posega v samo vsebino zakona. Menimo, da je za to treba predlagati spremembe, ne pa z razlago poskušati spreminjati vsebino. Ne nazadnje pa o spremembah zakona ali pa v smeri sprememb razmišljajo tudi sami predlagatelji. Zaradi navedenega v naši poslanski skupini tega predloga za sprejem razlage ne bomo podprli.