Obravanava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (nelektorirano)

V zvezi s to točko dnevnega reda so bili v zakonodajni postopek vloženi trije predlogi zakonov, in sicer predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – druga obravnava EPA 162/4, ki ga je v obravnavo državnemu zboru dne 18. 3. 2005 predložila skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Milanom M. Cviklom, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb po nujnem postopku EPA 512/4, ki ga je v obravnavo državnemu zboru dne 21. 10. 2005 predložila vlada Republike Slovenije, ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – druga obravnava EPA 508/4, ki ga je v obravnavo državnemu zboru dne 21. 10. 2005, vendar prej kot isti zakon vlada predložila skupina poslancev s prvopodpisano Barbaro Žgajner Tavš. Odbor za finance in monetarno politiko je ob razpravi o navedenih predlogih zakona odločil, da jih bo v skladu s tretjim odstavkom 117. člena poslovnika obravnaval. Hkrati je tudi sklenil, da bo nadaljnji postopek v skladu s 127. členom poslovnika vodil na podlagi predloga zakona, ki ga je državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. V skladu s četrtim odstavkom 117. člena poslovnika za dopolnilno obrazložitev predloga zakona pozivam vse sopredlagatelje predloga zakona, to je Vlada Republike Slovenije, ter predstavnika skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Milanom M. Cviklom in Barbaro Žgajner Tavš. Minister za finance, predstavnik vlade dr. Andrej Bajuk: . DR. ANDREJ BAJUK: Novela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb vsebuje naslednje bistvene rešitve. Najprej, kar zadeva spremembe veljavnih institutov. Spreminja se določba, koliko časa zavezanec ne sme spreminjati davčnega obdobja, in sicer iz sedmih let po veljavnem zakonu na pet let. Podaljšuje se obdobje, v kateri zavezanec lahko pokriva izgubo iz petih let v naslednjih sedem let. Priznavanje amortizacij za davčne namene je urejeno na način, da je celotni strošek amortizacije priznan kot odhodek tudi za davčne namene. Določbi glede nepriznavanja amortizacije pod določenimi pogoji in določba o rabljenih opredmetih sredstvih, pridobljenih od nerezidentov, se črtata. S tem se odpravljajo tudi ovire, na katere so opozarjali zavezanci, strokovna javnost in skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Marka Kranjca. Odpravljajo se situacije, ko je prihajalo do dvakratne obdavčitve, saj se tako iz davčne osnove izvzemajo določeni prihodki, ki v preteklosti niso bili priznani odhodki, torej so bili enkrat že obdavčeni (kazni). Drugo poglavje so nove rešitve, zlasti zaradi sprememb v zakonodaji, ki urejajo računovodenje. Prvič, določa se obdavčitev razlik, ki bodo nastajale pri spremembi računovodskih usmeritev in popravkih napak. Uvaja se nova razvojna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj. Olajšava se uvaja v obliki zmanjšanja davčne osnove za določen odstotek določenih vlaganj. 20 odstotkov višji odstotki zmanjšanja osnove pa so predvideni za zavezance v določenih regijah z nižjim bruto domačim proizvodom na prebivalca od povprečja države, ki pa bodo začeli veljati, ko bo evropska komisija dala odobritev, ker gre za državno pomoč. Za leti 2006 in 2007 se povečuje olajšava za investicije v opremo, razen v določeno opremo iz 10 na 20 odstotkov. In kar je zelo pomembno, črta se tudi določba, da zavezanec, ki uveljavlja investicijske olajšave, ne sme razporejati dobička. Če ga je razporejal, je imelo to po sedaj veljavni zakonodaji davčne posledice. Tretjič; predlog se usklajuje tudi z evropsko direktivo o združitvah glede odstotka najnižje vrednosti kapitala prevzete družbe, ki ga mora imeti po zamenjavi kapitalskih deležev družba prevzemnica, da je lahko družbenik, ki zamenja vrednostne papirje, deležen z zakonom določenih upravičenj. In končno tudi prehodne določbe. Tudi zavezanci, ki so v letu 2005 izbrali, da se njihovo davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta, so zavezani k nespreminjanju izbranega obdobja pet let, kar je za zavezance tudi ugodnejše. Odhodek amortizacije se priznava tudi za stara oziroma rabljena opredmetena osnovna sredstva, pridobljena v letu 2005 od nerezidentov povezanih oseb in nerezidentov oseb, ki se ne štejejo za povezane. Davčne izgube, nastale v letih 2000-2005, se lahko pokrivajo v naslednjih sedmih davčnih obdobjih, ki sledijo obdobju, v katerem so nastale. Takšna rešitev je ugodnejša za zavezance. Dolgoročno odloženi prihodki za sprejete davčne podpore za nakup osnovnih sredstev in drugi določeni stroški se v letu 2005 obravnavajo na način, da ne povečujejo davčne osnove. Črtanje pogojev za nerazporejanje dobička za udeležbo v dobičku je prehodno urejeno tako, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha teči rok, v katerem se ni smelo razporejati dobička. Če zavezanec uveljavlja olajšavo, ni več posledic, če zavezanec deli dobiček tudi če se ta rok še ni iztekel. Črtana je določba, ki je definirala plačevanje davčnih odtegljajev od obresti od kreditov, ki jih najemajo banke od drugih bank. Z namenom spodbujanja vlaganj v raziskave in razvoj, ki bodo povečale konkurenčnost slovenskega gospodarstva, hkrati pa tudi povečale zanimanje za investiranje v slovensko gospodarstvo pri tujih investitorjih, je v predlogu zakona predvidena nova oziroma razširjena oblika razvojne olajšave, ki pomeni znižanje davčne osnove in posledično davka. V skladu s predlagano olajšavo bodo lahko zavezanci, ki bodo namenili sredstva za vlaganje v raziskave in razvoj, v letu vlaganja znižali svojo davčno osnovo za določen odstotek vlaganja, vendar največ v višini davčne osnove. Neizkoriščeni del davčne olajšave bodo lahko prenašali v pet naslednjih davčnih obdobij. Zaradi vseh teh razlogov vlada Republike Slovenije predlaga, da državni zbor ta predlog zakona sprejme. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Bojan Starman: BOJAN STARMAN: Slovenska demokratska stranka bo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodka upravnih oseb podprla. Podprla bo tudi sprejete amandmaje, ki jih je sprejel odbor. Ugotavljamo, da določene spremembe, ki jih ta novela zakona prinaša, izboljšajo pogoje za gospodarjenje predvsem z znižanjem osnov za investicijska vlaganja ter z možnostjo razdelitve poravnave izgube na 7 let in še celo vrsto drugih uskladitev s pravim redom Evropske unije. Cela vrsta zadev je, ki so, in se bodo pozitivno odrazila na konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. V sklopu teh zakonov oziroma tega zakona je odpravljeno obdavčenje medbančnih obresti, kar je dokaj nesmiselna veljavna zakonodaja določala. To je pametno z vidika konkurenčne sposobnosti predvsem slovenskih bank, saj so postavljene v enak položaj. Vpliva pa lahko na nižje stroške kapitala. Glede osnov oziroma obdavčitve, ki nastane oziroma bi ostala na osnovi prevrednotenja po novih računovodskih standardih, so bili tudi sprejeti določeni amandmaji k temu zakonu. Ti olajšujejo to zadevo, zato jih bomo tudi poslanci Slovenske demokratske stranke podprli. Tukaj je dilema teh tako imenovanih dobičkov, ki so lahko tudi fiktivni. Seveda sam osebno mislim, da je obdavčevanje nekih fiktivnih dobičkov oziroma tistih, ki nastanejo zaradi spremembe standardov, potrebno, vendar ne predno se ti dobički vnovčijo. Tega ne morem razumeti in predvidel bi, da bi bilo pametno, da se ti davki plačajo takrat, ko se ti dobički vnovčijo. Vsi tudi ne moremo biti oproščeni tega. Slovenska demokratska stranka bo amandma odbora in predlog zakona podprla.