Obljube o višjih pokojninah niso realne, o mnogih skritih pasteh zakona vlada molči

Zavrnitev pokojninskega zakona na referendumu je priložnost za boljše rešitve. Vlada je ob predstavitvi sprememb pokojninskega zakona obljubljala boljši, pravičnejši in bolj transparenten sistem z močnejšo povezavo med vplačanimi prispevki in pokojninami. Prav tako je poudarjala, da so za uspešno uveljavitev pokojninskega zakona nujne tudi spremembe ostalih podsistemov socialne varnosti. Predlagane spremembe so daleč od tega, sistem ostaja zapleten, nepregleden in nepravičen.  Zakon, ki velja sedaj, je bil naravnan tako, da bi zagotavljal vzdržnost pokojninske blagajne do leta 2020, zato se nekatera prehodna obdobja sploh še niso končala. Čeprav se je zaradi naraščajoče brezposelnosti potreba po reformi okrepila, to ne more biti izgovor, da se sprejmejo nedodelane in necelovite spremembe. Pokojninski sistem je izredno kompleksen, njegovi učinki se pokažejo šele dolgoročno. Brez temeljitih analiz, ne le finančnih, pač pa tudi drugih učinkov, si uveljavitve novega sistema ni mogoče predstavljati. Spremembe morajo biti zato skrbno premišljene, strokovno brezhibne in interesno usklajene.Vlada obljublja višje pokojnine, tako tistim, ki so že upokojeni, kot tudi tistim, ki šele bodo. Vendar iz zakona izhaja, da so te obljube nerealne.Upokojencem, ki že prejemajo pokojnine, se le te danes usklajujejo 100% glede na rast plač, po novem pa naj bi se usklajevale 70%, do leta 2015 pa le 60%. Upokojenci po novem zakonu, v primerjavi s sedanjim, torej ne bi prejemali višjih pokojnin, ampak nižje. Zaposlenim, ki še vplačujejo v pokojninsko blagajno, pa naj bi višje pokojnine zagotovila predvsem fiksna odmerna stopnja v višini 80%.  Vlada ob tem ne pove, da ta stopnja ne bo veljala za vse, ampak le za tiste, ki bodo izpolnili polne upokojitvene pogoje. Če vsi pogoji ne bodo izpolnjeni, bo odmerni odstotek precej nižji. Pričakovati je, da bo takšnih, ki ne bodo zmogli delati do izpolnitve vseh pogojev precej, kar bi pomenilo, da bodo pokojnine za vse te v povprečju nižje.V javnosti se razprave vrtijo predvsem okoli vprašanja upokojitvene starosti in pokojninske dobe. Zelo malo pa se govori o drugih spremembah zakona, ki pomenijo občutno poslabšanje pogojev. Pogoji se zaostrujejo na vseh področjih, npr. pri zniževanju starosti zaradi otrok, pri vključitvi v obvezno zavarovanje,  pri pridobitvi vdovske in družinske pokojnine, pri višjih cenah za dokup let,  pri povišanju osnov za plačevanje prispevkov in še na mnogih drugih področjih. Vlada molči o drobnih pasteh, ki se skrivajo v zakonu, ljudje pa nimajo celovite slike o tem, katere novosti zakon prinaša. Namesto tega se v zadnjem času pojavljajo predvsem zastraševanja o domnevnih katastrofalnih posledicah nesprejetja pokojninske reforma.   Zakon sledi predvsem cilju finančne vzdržnosti pokojninske blagajneMed tri najpomembnejše elemente za zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema spadajo a) upokojitvena starost, b) število let, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo in c) valorizacija pokojnin.  Vsi trije elementi se v novem zakonu bistveno zaostrujejo. Dviguje se starostna meja za upokojitev, povišuje se število let, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, valorizacija pokojnin pa bo manj ugodna.   Čeprav sta natančna ocena stanja in ocena pričakovanih finančnih učinkov nujni podlagi za odločitev, kako restriktivne ukrepe sploh potrebujemo, vlada ni jasno in transparentno predstavila niti realnega stanja pokojninske blagajne, niti ni predstavila celovite finančne ocene sprememb novega zakona.Pokojninsko blagajno bremeni kup odhodkov, ki s pokojninami nimajo nobene povezave. Od socialnih izdatkov do privilegijev, ki so jih nekoč dobile razne zaslužne skupine posameznikov. Proračun mora zato v pokojninsko blagajno prispevati precej več, kot bi bilo potrebno. Tudi o finančnih učinkih ni jasne slike. Vlada se ni poenotila niti o tem, kakšni naj bi bili učinki v naslednjem letu. Ob bok vladnim številkam so ugledni strokovnjaki na pokojninskem področju večkrat izpostavili, da v prvih nekaj letih posebnega finančnega učinka ni pričakovati. Pri opozarjanju vlade na nevzdržno stane v pokojninski blagajni je treba spomniti, da je dodatni pritisk povzročila predvsem sama. Ljudje so izkoristili vse možnosti za odhod v pokoj, ker je vlada v javnosti predstavljala spremembe predvsem z vidika finančne vzdržnosti, ne pa z vidika socialne varnosti. Da ljudje nimajo nobenega zaupanja, kaže nadpovprečen porast upokojitev v zadnjih dveh letih, ki ni le posledica demografije. Samo lani se je število starostnih upokojencev povečalo za 15.000, kar je tretjino več kot običajno.Za vzdržnost pokojninske blagajne so katastrofalne tudi posledice naraščanja brezposelnosti, ki je vlada ni uspela zajeziti. Število zaposlenih se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo za skoraj 63.000, kar pomeni tudi toliko izgubljenih delovnih mest. Če bi na teh mestih delali ljudje, ki bi prejemali povprečno plačo, bi v enem letu v pokojninsko blagajno prispevali več kot 280 mio EUR. O prihodnost pokojninskega sistema je treba razmišljati širšeDejstvo je, da staranje prebivalstva povzroča velike pritiske na pokojninsko blagajno in da bomo morali zaradi tega, ker živimo dlje, tudi dlje časa ostati aktivni. Reforma je potrebna, vendar morajo biti razmišljanja o tem, kakšen sistem je za državo najustreznejši, odprta. Sistem, ki ga imamo sedaj, ne more dolgoročno vzdržati vse slabšega razmerja med zaposlenimi in upokojenci. Kaj kmalu se lahko zgodi, da tudi delo do 65 leta ne bo dovolj. Zato je potrebno iskati rešitve tudi izven konteksta obstoječega sistema. Kot ena izmed možnosti se ponuja sistem NDC, ti. sistem osebnih računov, ki ga poznajo države, ki so po razvitosti daleč pred nami. Gre za enostaven, pregleden in pravičen sistem, v katerem država poskrbi tudi za tiste, katerih vplačila so bila premajhna, da bi si sami zagotovili varno starost. Zavrnitev zakona na referendumu je priložnost za boljše rešitve.
 
Odbor za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS