Obletnica ustanovitve Slovenske demokratične zveze (SDZ)

Danes mineva 23 let od ustanovitve Slovenske demokratične zveze v ljubljanskem Cankarjevem domu. Od ustanovitve Slovenske demokratične zveze (SDZ) v ljubljanskem Cankarjevem domu je preteklo 23 let. Po ustanovitvi Omanove Slovenske kmečke zveze in skupaj z ustanovitvijo Tomšičeve Socialdemokratske zveze Slovenije mesec pozneje je začetek SDZ ostro zarezal v jugoslovansko oz. slovensko železno zaveso, skozi katero se je Slovencem po 44 letih odprl nov pogled na svetovno prizorišče. Glede na sočasno dogajanje drugod po Evropi in glede na vse večje število posameznikov, skupin, gibanj in strank, ki so se povezovali z nami, smo bili vsak dan močnejši in vsak dan bolj prepričani, da sta se na Slovenskem nezaustavljivo in nepovratno naselili demokracija in moderna evropska ureditev. Konec leta 1989 je iz teh povezav, med katerimi so se uspešno uveljavili še Peterletovi Slovenski krščanski demokrati in Plutovi Zeleni Slovenije, nastala koalicija Demos, ki je storila vse, kar je bilo potrebno za rojstvo nove demokratične države. Na tej podlagi je potem Slovenija postala članica EU in NATO, v tujini pa je zaslovela kot »najboljša učenka v razredu«.

V zvezi z ustanovitvijo SDZ se spominjam nabite dvorane, stiske s prostorom (da navsezadnje še sam nisem imel kam sesti), vsesplošnega veselja, navdušenih govorov… predvsem pa nezaupljivosti in previdnosti tedanjih oblasti, ki sta jih predstavljala Milan Kučan in Jože Smole. V SDZ smo si predstavljali, da bo prehod iz vojaško-partijske v civilno in demokratično družbo morda počasen in po možnosti mehak, vendar definitiven. Do sprememb je prišlo relativno hitro, posebej hitro pa je delovala Demosova vlada, saj ji je uspelo postaviti in uveljaviti novo državo v rekordnem času (1990-1992).

Ko pišem te vrstice in se spominjam začetkov in obrazov slovenske pomladi (Bavčar, Bučar, Hribar, Jambrek, Janša, Oman, Omerza, Peterle, Plut, Podobnik, Požarnik, Pučnik, Šeligo, Tomšič…), se zavedam mnogih radosti in mnogih žalosti. Med slednje spadajo tudi obupni poskusi restavracije nekdanjega komunističnega in balkanskega režima, ki smo jih bili deležni po letu 2008. Danes je tradicija SDZ v rokah njene nadaljevalke SDS, tradicijo Demosa pa nadaljuje Zbor za republiko. Pred obema dedičema so naloge, ki so podobno resne in težavne, kot so bile naše naloge leta 1989.

Dr. Dimitrij Rupel