Obletnica ene večjih korupcijskih afer v mandatu te vlade

Lani ob tem času med Božičem in novim letom se je dni zgodila ena večjih korupcijskih afer v mandatu te vlade: v slabem tednu dni, med petkom pred Božičem in petkom pred novim letom, je bila sprejeta odločitev na dveh dopisnih sejah vlade ter istega dne na petek, 29.12.23 pred prazniki podpisana pogodba ter nakazanih 7,7 mio evrov za nakup podrtije na Litijski 51, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 mio .    

Po letu dni je na Litijski 51 še večja podrtija, v njej nikoli ne bo sodišča, za kar je bila kupljena, odgovorni za ta posel, razen nekdanje ministrice za pravosodje iz kvote SD, Dominike Švarc Pipan, ki je najprej po nasvetu PV RG dober mesec prala svoje ime tako, da je odgovornost valila na zaposlene na ministrstvu, ki so delali po njenih navodilih; torej vsi ostali odgovorni za ta posel, pa še naprej vladajo. In delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali, da se kršijo številni zakoni in podzakonski akti.  

Že ob vložitvi interpelacije zoper takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan smo izpostavili, da je odgovornost širša, da sega do ministra za finance in celotne vlade.      

Po reviziji Računskega sodišča glede ZR proračuna za leto 2023 je nedvoumno ugotovljeno, da nosi minister za finance in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič največjo odgovornost za nakup propadajoče stavbe na Litijski 51. Brez njegove protizakonite prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije v višini 6,5 mio evrov, nakupa ne bi bilo.  

Minister je v svojem prvem odzivu na vloženo interpelacijo dejal:   »…Ob tem znova poudarjam, da če bi Ministrstvo za pravosodje imelo svoja sredstva za ta nakup, torej v svojem proračunu, se o vlogi mene in Ministrstva za finance sploh ne bi nikoli pogovarjali….«.   S tem je minister priznal svojo odgovornost za sporni nakup Litijske 51, manjkajoča sredstva v višini 6,5 mio evrov pa je zagotovil s številnimi kršitvami veljavne zakonodaje in po ekspresnem postopku.      

Davkoplačevalcem je ta posel pobral 7,7 mio evrov, številne druge negospodarne poteze te vlade na desetine mio evrov.  

Zato ni denarja za druge potrebe, zato upokojenci letos ne bodo prejeli božičnice.  

Po objavi zaključnega revizijskega poročila Računskega sodišča glede zaključnega računa proračuna za leto 2023 smo predlagatelji vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za finance  s predlogom za odstop oziroma razrešitev ministra za finance Klemna Boštjančiča. Odbor za finance je našo zahtevo obravnaval na 49. nujni seji dne 23. 9. 2024. Člani koalicijskih strank GS, SD in Levice so kljub jasno ugotovljenim kršitvam zakona, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, ministra zaščitili in glasovali proti predlogu za njegovo razrešitev oziroma odpoklic.    

Ker je bil ta predlog zavrnjen smo vložili interpelacijo o delu in odgovornosti  ministra za finance Klemna Boštjančiča in sicer zaradi:  

• I. ravnanj ministra, ki imajo elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu Kazenskega zakonika;  
• II. ravnanj ministra, ki imajo elemente kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika ;    
• III. zavajanja javnosti v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani;    
• IV. oškodovanja javnih financ in negospodarnega ter nesmotrnega upravljanja z javnimi sredstvi;      
• V. izgubljenega zaupanja v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo.      

Na podlagi 118. člena Ustave Republike Slovenije ter 253. člena Poslovnika državnega zbora poslanke in poslanci SDS predlagamo, da Državni zbor Republike Slovenije po končani razpravi izreče nezaupnico ministru za finance Klemnu Boštjančiču.    

V reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 Računsko sodišče ugotavlja, da je bil zaradi nakupa stavbe na Litijski cesti 51 kršen Zakon o javnih financah; da v proračunu za leto 2023 nakup stavbe na Litijski cesti 51 ni bil načrtovan, zanj ni bilo zagotovljenih sredstev, niti ni bila pripravljena investicijska dokumentacija. Ta nakup ni bil načrtovan niti s prvim rebalansom proračuna maja 2023, niti z drugim rebalansom proračuna avgusta 2023.    

Nadalje Računsko sodišče ugotavlja, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov sredstev iz splošne proračunske rezervacije ni bilo zakonske podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ali rebalansa ne bi bilo mogoče načrtovati. Iz pridobljene dokumentacije izhaja, da minister za finance ni opozarjal na ta dejstva, da ni deloval kot varuh javnih financ in kot varuh zakonitega razpolaganja z javnimi sredstvi, pač pa je v decembru 2023 izrecno spodbujal h kršitvam zakonodaje, saj iz korespondence med ministrstvoma izhaja, da je izrecno poudarjal, da bodo sredstva za nakup stavbe na Litijski cesti 51 zagotovljena, v kolikor bo ministrstvo za pravosodje nakup izpeljalo do konca lanskega leta, kljub temu da je vedel, da bo to mogoče zagotoviti samo s kršitvijo zakonodaje.  In tako se je tudi zgodilo. V kolikor bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, do škodljivega nakupa stavbe na Litijski cesti 51, ne bi prišlo.      

Odgovornost Ministrstva za finance in Vlade Republike Slovenije pri nakupu podrtije na Litijski cesti 51 je nesporna, kar izhaja tudi iz revizije Računskega sodišča, ki je med drugim ugotovilo, da je Ministrstvo za finance izdalo za umestitev novega projekta  Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov pozitivno mnenje in to 27.12.23 kljub temu da so skladno s tretjim odstavkom 169. člena pravilnika o izvrševanju proračuna večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. 10. v tekočem letu in torej pogoji za izdajo pozitivnega mnenja niso bili izpolnjeni.  Ministrstvo za finance je s tem, ko je podalo pozitivno mnenje k vlogi za uvrstitev novega projekta v proračun, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji za večjo spremembo NRP iz tretjega odstavka 169. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna, ravnalo tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 170. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna.    

Ob tem poudarjamo, da drugi odstavek 42. člena Zakona o javnih financah določa, da se sredstva splošne proračunske rezervacije uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Za nič od tega pri nakupu podrtije na Litijski ni šlo. Pri tem pa je potrebno upoštevati še določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.    

Minister želi svojo odgovornost minimizirati tudi s tem, da je edini očitek Računskega sodišča , ki se nanaša na MF ta, da se sredstev v rezervo ni izločalo vsak mesec, da pa za nakup podrtije na Litijski ni odgovoren, da je to odgovornost MP, kar ne drži in je bilo pojasnjeno predhodno z ugotovitvami Računskega sodišča.    

Na odboru za finance 23.9.letos se je minister zgovarjal na to, da je bilo MF s potrebami MP glede prostorov za sodišče seznanjeno šele decembra, kar ne drži. Minister in podpredsednik Vlade Klemen Boštjančič je s kršitvijo zakona o javnih financah omogočil prerazporeditev sredstev v državnem proračunu.  Vse skupaj se je odvilo v tednu dni. Računsko sodišče danes ugotavlja, da v nasprotju z veljavnimi predpisi in s kršitvijo predpisanih postopkov.      

Po 16. členu Zakona o državni upravi minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. Minister za finance Klemen Boštjančič je v času podpisa vedel, da gre za protipravno prerazporeditev sredstev za negospodaren nakup stavbe na Litijski cesti.    

Minister pa ni samo opustil dolžna ravnanja, kar predstavlja nevestno delo v službi po 258. členu Kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oziroma zapor do treh let, pač pa ima njegovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu Kazenskega zakonika, ki v primeru velike premoženjske škode (kar vsekakor predstavlja nakup za državne potrebe neuporabne podrtije na Litijski cesti 51) predvideva zapor od enega do osmih let.    

Minister v odgovoru vse očitke zavrača, sklicuje se na različna tolmačenja 42.člena ZJF, pri čemer je določba popolnoma jasna, minister pa se sklicuje na to, da so roki v Pravilniku o izvrševanju proračuna samo instrukcijski, kar ne drži; minister in podpredsednik Vlade meni, da ne more biti odgovoren za delo drugih ministrov, česar mu v SDS ne očitamo, bremeni pa ga Poročilo Računskega sodišča o reviziji ZR 2023 o nezakoniti prerazporeditvi 6,5 mio evrov brez katere nakupa Litijske 51 ne bi bilo; kot minister za finance je v celoti odgovoren za to protizakonito prerazporeditev 6,5 mio sredstev, ki so bila namenjena po poplavni obnovi, pa jih vlada do konca leta ni uspela pametno investirati.        

Minister za finance in podpredsednik Vlade Klemen Boštjančič bi moral kot varuh javnih financ zavrniti predlagane prerazporeditve, pa tega ni storil. V kolikor bi ravnal v skladu z zakonom, se škodljiv in preplačan nakup stavbe na Litijski cesti 51 ne bi zgodil. Zato je njegova odgovornost večja od odgovornosti nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki je zaradi tega nakupa odstopila.    

Danes je popolnoma jasno, da v teh prostorih niti Upravno sodišče niti katero drugo sodišče nikoli ne bo delovalo. Še več. Stavba že skoraj leto dni še naprej propada. Zanjo je bilo plačanih 7.690.350 evrov davkoplačevalskih sredstev, od tega 6,5 milijona z nezakonito prerazporeditvijo.    

Stavba na Litijski cesti 51, katere nakup je s protipravno prerazporeditvijo 6.500.000 evrov  omogočil minister za finance, je bila po vredostih GURSa na dan nakupa vredna približno toliko za kolikor je bila kupljena pred 4 leti, nekaj manj kot 2 mio evrov.    

Drugi del interpelacije se nanaša na izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo. Minister in podpredsednik Vlade Klemen Boštjančič je še danes 100-odstotni lastnik podjetja BRIO svetovalni center, d. o. o. Podjetje je leta 2015 nakazalo 30.940 evrov na transakcijski račun ene od podružnic družbe IBIS GLOBAL support and resources, v državo Belize, ki je poznana kot davčna oaza in je bila v letu 2015 na evropskem seznamu držav, ki so problematične zaradi izogibanja plačilu davkov oz. poenostavljeno povedano omogočajo pranje denarja.    

Minister je v odgovoru na interpelacijo pojasnil, da je šlo za storitev izobraževanja pilotov. Ni pa pojasnil katerih? Za katero letalsko družbo? V katerem obdobju? Pojasnilo pa bi bilo nujno, saj se IBIS GLOBAL ni nikoli ukvarjal z letalstvom ali izobraževanjem pilotov. Gre za podjetje slovenskega državljana, ki se ukvarja z ustanavljanjem »offshore« podjetij. Okoliščine torej kažejo, da gre za izogibanje plačilu davkov, verjetno pa še za kaj več.    

Zanimiv je tudi podatek, da je v letu pred tem nakazilom ministrovo podjetje od Ministrstva za obrambo prejelo 322.583,02 evra.     Minister trdi, da podjetje, katerega lastnik je še danes, ni bilo nikoli davčni dolžnik. In nadaljuje, da je bilo kupljeno v stečaju leta 2006 in da je šele leta 2013 izvedel, da davčni dolg, ki bi moral biti izbrisan že leta 2007 iz neznanih razlogov ni bil, podjetje se je zato znašlo na seznamu dolžnikov, napaka pa je bila odpravljena po sedmih letih. Verjetno s tem minister ni nikogar prepričal. Za nekaj evrov dolga je davčna uprava neizprosna in ne čaka sedem let, da pa bi lastnik podjetja za to ne vedel sedem let, je pa znanstvena fantastika.    

Minister Klemen Boštjančič je danes minister za finance. Odgovoren je za davčne prilive v državno blagajno in gospodarno ravnanje s temi sredstvi, ko gre za odlive iz nje. S protipravno prerazporeditvijo sredstev za nakup stavbe na Litijski cesti 51 je minister dokazal, da ni deloval kot skrben gospodar. Celo več, njegova ravnanja so vodila k nezakoniti porabi javnih sredstev za dvakrat preplačano stavbo, v kateri nikoli ne bo sodišča, čemur naj bi bil nakup namenjen.    

Ministrova pretekla ravnanja (lastnik podjetja, ki je bilo vrsto let davčni dolžnik), nakazila v davčno oazo, zbujajo resno skrb o tem, da minister kot javni funkcionar eno govori, kot zasebnik pa deluje ravno nasprotno tistemu, kar naj bi kot javni funkcionar delal in za kar je ob imenovanju tudi prisegel.    

Minister za finance je nedavno predlagal povečevanje davčnih obremenitev, istočasno pa so njegova ravnanja šla v smeri izogibanja plačila davkov. S tem je popolnoma omajana njegova kredibilnost.      

V zadnjem delu odgovora na interpelacijo je minister zapisal: »ob vseh navedbah vlagateljev interpelacije pa vlagatelji povsem prezrejo dosežke MF in Vlade, katere pp.je minister za finance«. In v nadaljevanju nanizal nekaj teh »dosežkov«.   To sicer ni stvar interpelacije, pač pa razprave ob proračunih oz.z.r.    

Vseeno pa ne moremo mimo tega, da se minister hvali z obsegom sredstev za  poplavno obnovo, pozabi pa, da je vlada, katere pp je uvedla davek za obnovo, ki je bil sicer kasneje preklican, ob tem pa niti razpoložljivih sredstev ni uspela porabiti, zato je del ostanka protipravno prerazporedil konec l 23 za nakup podrtije na Litijski 51.    

Minister se je pohvalil  z novim davčnim zakonom, pozabil pa je zapisati, da je vlada pp katere je odpravila davčno reformo prejšnje vlade, ki bi preko dviga olajšave pustila zaposlenim eno povprečno plačo več.    

Ampak kot rečeno, pustimo te razprave za drugič, ker niso predmet današnje interpelacije. Minister za finance Klemen Boštjančič je ob imenovanju prisegel, da bo spoštoval ustavni red, da bo ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.    Od vsakega člana vlade, še posebej pa do ministra za finance, ki je skrbnik javnih financ, javnost upravičeno pričakuje: 

• da bo deloval v skladu s prisego, ki jo je dal ob imenovanju;  

• da bo v okviru svoje funkcije in pooblastil spoštoval zakone in pravni red Republike Slovenije;  

• da bo z javnimi sredstvi ravnal gospodarno in smotrno;  

• da bo s svojim delovanjem in zgledom spodbujal zavezance k plačevanju davkov v Republiki Sloveniji.    

V interpelaciji opisana ravnanja pomenijo, da minister Klemen Boštjančič ni deloval v skladu z naštetimi načeli in pričakovanji javnosti, zato ne uživa več kredibilnosti, ki je potrebna za opravljanje funkcije ministra za finance.    

Na podlagi vsega navedenega vlagatelji interpelacije menimo, da je pri ministru za finance Klemnu Boštjančiču podana:  

- odgovornost zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic;  

- podana je odgovornost zaradi zavajanja javnosti v zvezi z zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani;  

- in odgovornost zaradi oškodovanja javnih financ  ter negospodarnega ter nesmotrnega upravljanja z javnimi sredstvi.    

Poleg tega je porušeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo.    

Izhajajoč iz gornjih razlogov poslanke in poslanci SDS predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, da po opravljeni razpravi razreši Klemna Boštjančiča s funkcije ministra za finance.      

• Zvonko Černač