Obeta se katastrofa na severnem Jadranu

Pričakujemo, da se bo vlada Boruta Pahorja nemudoma aktivno in odločno odzvala na pretečo nevarnost za slovensko obalo. Državni zbor RS je dne 17.12.2009 sprejel Resolucijo o Jadranu, s katero so poslanci s 65 glasovi »ZA« in le enim proti izglasovali odklonilno stališče do plinskih terminalov v Severnem Jadranu. S tem se je Slovenija deklarativno izrekla proti načrtovani izgradnji plinskih terminalov v Luki Koper (s strani nemškega podjetja TGE GAS Engineering) in v Tržaškem zalivu (s strani španske multinacionalke GAS NATURAL). Ekološka osveščenost je v tem primeru prevladala nad ekonomskim pragmatizmom. Mandata, ki ga je parlament dal Vladi RS s to resolucijo (v smeri zaščite naravnega habitata obalnih občin, ki bi bil resno ogrožen z postavitvijo plinskih terminalov) pa pristojna ministrstva (za zunanje zadeve in za okolje) v primeru grozeče postavitve terminala v Tržaškem zalivu nista izkoristila.

Popolna odsotnost aktivne politike je privedla Slovenijo in del njenega teritorija do skorajda izvršenega dejstva s strani sosednje države, ki je prek svoje ministrice ga. Prestigiacomo pred kratkim sporočila javnosti, da ne nasprotuje načrtovani postavitvi plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Tako vpričo servilnost največje vladajoče stranke SD čakamo le še privolitev deželnih oblasti Furlanije-Julijske krajine in objavo v Uradnem listu Italije o izdaji dovoljenja za začetek gradbenih del, ki naj bi se zaključila v treh letih. Medtem pa se aktualna slovenska zunanja politika glede konkretnega primera zavija v molk. Tistih nekaj obrobnih izjav pristojnih politikov ne more skriti “absolute silentio par excellence”. Diplomatski blamaži pred avstrijsko ministrico za promet (Karavanski predor) se tako očitno pridružuje še kapitulacija pogajalskih izhodišč v zvezi s plinskim terminalom z Italijo, pri čemer se sprašujemo kam je poniknila ideja vizije in nove paradigme, ki jo je svoj čas sedanji predsednik vlade obljubljal državljanom Slovenije v imenu levih strank.

Mestni odbor SDS Koper se zaveda, da bo projekt vpričo vloženega kapitala (med 600 in 800 milijoni evrov) nemogoče zaustaviti, v kolikor pride do začetka gradnje del. Postavitev plinskega terminala bi imela daljnosežne oz. trajne negativne posledice na kvaliteto življenja v obalnih občinah. Uničena bi bila ribištvo in turizem, hkrati bi se vpričo vse večje prisotnosti teroristične nevarnosti najverjetneje Tržaški zaliv militariziral. Živalski habitat v morju, kakršnega poznamo danes, bi izginil. Ocenjujemo, da mora biti, vpričo takšnih groženj, nameravana postavitev plinskega terminala prednostnega pomena za državo, zato pričakujemo, da se bo vlada Boruta Pahorja nemudoma aktivno in odločno odzvala na pretečo nevarnost za slovensko obalo.

Plinski terminali vpričo “energetske neodvisnosti” in zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida v ozračje v zadnjih letih pridobivajo vse več zagovornikov. Zavedamo se, da uspešno gospodarstvo potrebuje energijo, toda istočasno menimo, da je pri tem treba upoštevati minimum ekološke ustreznosti določenega tehnološkega objekta. Severni del plitvega Jadranskega morja ne bi prenesel še dodatne obremenitve, ki bi jo s seboj prinesel plinski terminal. Žrtvovali bi okolje za energijo, ki predstavlja za italijansko stran le 10 % celoletne porabe plina.

Uničenje italijanskega morja glede na njegovo skupno velikost bi bilo ob tem neznatno, uničenje slovenskega morja pa POPOLNO!

Mestni odbor SDS Koper