Obdobje izgubljenih generacij
sreda, 10. 11. 20102. Sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o vrtcih, ne rešujejo obstoječega problema odpiranja novih oddelkov – zahtevajo le, da se postopek prične, ne pa tudi dokonča. V zakonu je ena dobra rešitev – zahteva, da načrtovalec prostora v prostorske akte ob načrtovanju naselij umesti tudi nujno gradnjo vrtcev;
3. Sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o organizaciji in finaciranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI): Ponovno je težišče odločanja o imenovanju ravnateljev na večinskem delu zaposlenih, s čimer se uvaja preživeto in neučinkovito „samoupravljanje“;
4. Sprejete Spremembe in dopolnitve Pravilnika o šolskem koledarju prinašajo združitev dosedanjih dveh terminov zimskih počitnic, gospodarska škoda se ocenjuje na več kot 12 mio € samo v naslednji sezoni;
5. Sprejete spremembe in dopolnitve Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov, v katerem je vlogo odločevalca, ki izbira kateri delovni zvezki se bodo v šoli uporabljali, dodeljena staršem, ki niso strokovnajki za to področje, učitelji so upravičeno užaljeni, nenamenska poraba denarja pa bo privedla do tožb založnikov (verjetno v naslednjem mandatu);
6. Spremembe in dopolnitve Zakona o osnovni šoli, ki odmika frontalno uvedbo obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli, so v parlamentarnem postopku. Uvajanje obveznega drugega tujega jezika se še vedno omejuje na šole, ki jih minister določi s sklepom, kar je skrajno škodljivo početje, povsem v nasprotju s sprejetimi evropskimi dokumenti na področju večjezičnosti ter kot tako zmanjšuje mobilnost in konkurenčnost naše mladine pri iskanju zaposlitve v evropskem prostoru;
7. Sprejete Spremembe in dopolnitve Zakona o šolski prehrani so ukinile brezplačno šolsko prehrano srednješolcem, uvedle dve vrsti subvencij, splošno in posebno, v osnovni in srednji šoli , hkrati pa povzročile enormno povečanje administriranja,
8. Sprejet Zakon o Nordijskem centru Planica, katerega namen je pospešitev njegove izgradnje. Glede na (ne)aktivnost pri izgradnji tega centra se zdi to bolj zakon za legalizacijo Zavoda za šport Planica, podredno pa tudi za poenostavitev postopkov razlastitve lastnikov zemljišč.
9. Minister Lukšič noče objaviti sodobnih učnih načrtov za osnovno šolo, ki jih je Strokovni svet za splošno izobraževanje sprejel poleti 2008.
10. Na področju otrok s posebnimi potrebami ni storjen še noben premik, enormni stroški brez rezultatov.
11. Ministrstvo je popolnoma neaktivno na področju pozitivne diskriminacije v šolstvu. Kriza se, očitno prenaša v šole, kar se kaže v rezultatih NPZ v posameznih pokrajinah (na to intenzivno opozarja tudi Varuhinja človekovih pravic), Pomurje in del Štajerske zaostaja tudi pri znanju maturantov, kar kaže TIMSS 2009;
12. Med srednjimi šolami poteka boj za čim večje število dijakov, ker vsak prinese več denarja (financiranje po glavi). V ospredju je količina, ne pa kakovost, ni pozitivne diskriminacije ( male šole, depriviligirana območja).
13. OECD publikacija Education at a Glance 2010 nas uvršča nekje v sredino, na povprečje, s 85% mladine, ki konča srednjo šolo. Uspešne države na področju šolstva (Finska Koreja) ter tudi gospodarsko uspešne države (Nemčija, Norveška, Koreja, Velika Britanija in Švica) dosegajo tu najmanj 90%. Potrebno bi se bilo približati temu odstotku.
14. MŠŠ ni spodbudilo bistvenih novih strokovnih premikov, tečejo le tisti, ki so bili začeti v času pretekle vlade – medpredmetno povezovanje, zlasti v srednji šoli ter fleksibilni predmetnik v osnovni šoli. Pripravljen poskus na srednji šoli zadeva nivojski pouk v gimnaziji, medtem ko je modularnost in izbirnost v ozadju. Nivojski pouk v gimnaziji utegne voditi v dve vrsti gimnazij, tistim, ki vodijo k univerzitetnemu študiju in tistim, ki se skupaj s strokovnimi šolami z novim nacionalnim programom na področju visokega šolstva usmerjajo k politehniki. Ker je opisana načrtovana delitev na visokem šolstvu deležna močnih kritik vse visokošolske sfere, je tudi poskus v gimnaziji močno vprašljiv.
15. Ni zaznati, da bi se izvajale kakršnekoli aktivnosti za povezovanje izobraževanja s trgom dela in to ne samo kratkoročno.
16. Po podatkih portala MŠŠ je danes razmerje v osnovni šoli: 125. 899 učencev v osnovni šoli in 21.037 strokovnih delavcev ( brez administrativno tehničnih kadrov) 6 učencev na strokovnega delvaca (tu so šteti učitelji in drugi strokovni delavci-knjižničarji, šolski svetovalni delavci, organizatorji šolske prehrane, katerih pa skupno število ne presega 1400) če pa izpustimo posebne šole z izrazito majhnim številom otrok na učitelja (skoraj 1:1) pa je to razmerje 6,19. To kaže na dodatno izboljšanje stanja in še bolj udobno razmerje kot leta 2008. Na učitelja v srednji šoli pa pride 16,86 dijakov na strokovnega delavca, kar kaže na poslabšanje stanja.
17. Število otrok, vključenih v vrtce, je v šolskem letu 2009/10 glede na preteklo leto večje za 7,8 %. V predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih in v vzgojno-varstvenih družinah je vključenih nekaj več kot 71.000 otrok, to je 73,9 % vseh otrok ustrezne starosti. Večjo rodnost in zlasti večjo vključenost otrok v vrtce lahko pripišemo ukrepom prejšnje vlade; trend se ustavlja, stopnja rasti prebivalstva v letu je v drugem četrtletju 2010 0,0-odstotna;
18. Delež proračunskih sredstev za izobraževanje v obdobju 2009-2012 stalno zmanjšuje, kar je po naši oceni nesprejemljivo. Vzporedno pa ne zasledimo kakršnekoli ekonomizacije poslovanja šolskega resorja; velik upad je doživelo področje športa ter investicij v športu in šolstvu (ki bi sicer lahko pripomogle k blaženju krize);
19. poslovanje MŠŠ z uporabniki je nezadovoljivo, informacije prepočasne;
20. kljub ogromnim desetletnim vlaganjem v opremo IKT še vedno premalo (?) vzgojiteljev in učiteljev uporablja IKT pri pouku.