Občine izključene iz spreminjanja šolske zakonodaje

V PS SDS smo predlagali Umik prve točke dnevnega reda 9. seje Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino dne 24. 6. 2009, ker za obravnavo niso bili izpolnjena poslovniška določila.
145 člen Poslovnika DZ pravi:

(1) Kadar je v zakonodajni postopek predložen zakon, ki vsebuje določbe, s katerimi se neposredno posega v položaj in pravice lokalnih skupnosti, ali določbe, s katerimi se prenaša na lokalne skupnosti izvrševanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, predsednik državnega zbora na začetku zakonodajnega postopka pozove pristojne organe lokalnih skupnosti, naj o teh določbah predloga zakona v določenem roku dajo svoje mnenje. Ta rok ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru obravnave predloga zakona po nujnem postopku, pa ne sme biti krajši od 15 dni.
(2) Matično delovno telo se opredeli do mnenj lokalnih skupnosti.

Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 1. členu spreminja sestavo Svetov zavodov v korist zaposlenih in postavlja v slabši položaj lokalne skupnosti, ki so USTANOVITELJICE teh zavodov. Spreminja se namreč razmerje predstavnikov zavodov z razmerja 3, 3, 3 (3 predstavniki ustanovitelja, 3 predstavniki zaposlenih in 3 predstavniki staršev), na razmerje 5, 3, 3 (5 predstavnikov zaposlenih, 3 predstavniki ustanovitelja in 3 predstavniki staršev).

Ker predlog za umik točke ni bil sprejet, smo se odločili, da na seji Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino pri 1. točki dnevnega reda ne bomo sodelovali.

Razlogov za to je več in sicer:

1.    Nesprejemljivo je, da so občine, kot ustanoviteljice šol in plačnik materialnih stroškov (prevozi, investicije, nadstandard – plače, ki jih ministrstvo ne prizna…), IZKLJUČENE iz spreminjanja šolske zakonodaje oz. niso bile pozvane, da podajo svoje mnenje o noveli zakona.

2.    Zakonodaja, ki velja v Sloveniji določa, da se mora o vseh zakonih, ki zadevajo lokalne skupnosti pridobiti mnenje lokalnih skupnosti. – priloga – najprej to nalaga Ustava RS, Zakon o lokalni samoupravi in Poslovnik o delu DZ

3.    Zakon je vlada sprejela 7. 5. 2009, dva dni za tem je bil vložen v zakonodajni postopek v DZ. Skladno s Poslovnikom o delu DZ, bi moral predsednik DZ pozvati pristojne organe lokalnih skupnosti, naj se opredelijo do predlogov sprememb.

4.    Na sejo Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino je predsednica Odbora mag. Majda Potrata vabila tako predstavnike ministrstva, učiteljev, sindikatov, staršev, Mladinski svet Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije, nikogar pa od predstavnikov ustanoviteljev, torej Skupnosti občin Slovenije ali Združenja občin Slovenije.

Minister Igor Lukšič je na seji povedal, da ne “gre za spremembe takega ranga”, da bi bilo o tem potrebno vprašati občine. Morda bi potem lahko predlagal še, da jim ni več treba ustanavljati šol niti plačevati materialnih stroškov.

Nekaj je še treba reči o vsebini:

V šoli imamo ORGANE UPRAVLJANJA IN STROKOVNE ORGANE:  

–    ORGAN UPRAVLJANJA – je Svet zavoda, določene so njegove pristojnosti in naloge; imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja vrtca oz. šole, potrjuje letni delovni načrt…
–    STROKOVNI ORGANI pa so zapisani v členih od 60. do 64. člena Zakona: vzgojiteljski zbor, učiteljski  zbor, oddelčni učiteljski zbor in drugi. Ti obravnavajo in odločijo o strokovnih vprašanjih ter dajo mnenje k letnemu delovnemu načrtu, katerega predlog pripravi ravnatelj

V Sloveniji smo tak sistem že imeli. Dogajale so se različne stvari, kot npr.: pri imenovanju ravnateljev je bilo jasno, da nihče od zaposlenih ne bo proti kandidatu, če bo le ta morda potem ponovno njegov nadrejeni. Enako je bilo pri ocenjevanju uspešnosti ravnateljev. S strani zaposlenih je ravnatelj vedno dobil maksimalni odstotek pri oceni uspešnosti.

Enako so stvari urejene tudi na drugih področjih npr. kulturi, sociali: Centri za socialno delo, Varstveno-delovni centri, zavodi za usposabljanje, kjer imamo npr. 7 predstavnikov, od tega 4 predstavnike ustanovitelja, 2 predstavnika zaposlenih, 1 predstavnika lokalne skupnosti.

V PS SDS menimo, da sprememba ZOFVI pomeni odstop od sistema soupravljanja in sodelovanja med enakovrednimi partnerji, ki so vsi zainteresirani za kvalitetno šolo. Menili smo, da so časi SAMOUPRAVLJANJA že za nami, kajti evropska kategorija je SOUPRAVLJANJE, sodelovanje in partnerski odnos.
Alenka Jeraj
poslanka SDS v DZ RS