Obala je PROTI arbitražnemu sporazumu

Trije obalni odbori predstavili argumente PROTI arbitražnemu sporazuma. Valdet Kabaš,  predsednik občinskega odbora SDS Koper   Odločanje o arbitražnem sporazumu je v resnici odločanje o našem ozemlju, morju in našem pomorskem statusu. Gre za odločanje o naši suverenosti in ozemeljski celovitosti, ki sta temeljni značilnosti obstoja vsake države. Povsod po svetu in tudi v naši bližnji regiji lahko spremljamo težnje po ohranjanju teh pravic.Prav zaradi pomembnosti, ki ga dajemo odločanju o takih nacionalno pomembnih vprašanjih je stališče stranke in MO SDS Koper do arbitražnega sporazuma negativno, saj menimo, da v primeru sprejetja (zaradi hrvaške enostranske izjave) ne bo omogočal neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje. Problematična je predvsem točka, v kateri je naročeno sodnikom, da naj najprej potegnejo mejno črto med državama in šele nato določijo STIK (in ne teritorialnega izhoda) Slovenije z odprtim morjem. Tega si ne želimo, ker bi tako ogrozili naš pomorski status in gospodarske interese Luke Koper ter s tem celotne Slovenije. Določitev stika in ne izhoda bi nas ogrozila, ker bi v tem primeru Slovenija imela le možnost »služnosti« oz. neškodljivega prehoda iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih meja. Želeli smo si upoštevanje načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), kar bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot sto dvajset tisoč Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila nazaj celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki nikoli v zgodovini ni bila njena. Trditve vlade, da arbitražni sporazum vsebinsko zajema namen načela ex aequo et bono niso dovolj za uresničitev naših interesov, saj bi nam to omogočilo le pravičen stik z odprtim morjem in ne pravične meje.Zavrnitev AS na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo nasprotno okrepila. EU je v bližnji preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov.  Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve. V primeru sprejetja sporazuma in negativnih posledic za Slovenijo, bo sedanja vlada navidezno oprana vseh odgovornosti, saj bodo posledice vidne šele v mandatu naslednje vlade in po vstopu Hrvaške v EU. Slovenske volivke in volivci morajo zahtevati, da se nesporno in pravično določi naša južna meja še pred vstopom Hrvaške v EU.Ko se odločamo o bistvenih značilnostih obstoja države, kot je njeno ozemlje z morjem, se ne smemo obremenjevati in pustiti pogojevati z možnostmi o nekem prihodnjem gospodarskem sodelovanju in strateškimi nacionalnimi interesi. Trenutni in najbolj pomembni nacionalni interes mora biti ohranitev suverenosti na našem ozemlju in morju. Če ohranimo svojo državnost na teh območjih bomo imeli v prihodnje tudi dovolj možnosti in pogajalske moči za razvijanje odnosov in ekonomskega sodelovanja s Hrvaško in ostalo regijo.Alternativa je nov sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), ali v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, sodišče pa naj določi le njegov natančen potek. Alternativa je lahko tudi ratifikacija sporazuma Drnovšek – Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje.
Sprejem tako pomembnih dokumentov, ki lahko vplivajo na samo bistvo naše nacionalnosti, ne bi smel biti enostaven. Vlada bi morala zagotoviti soglasno ali pa vsaj večinsko podporo parlamentarnih strank in strokovnjakov za to področje. Če bi bilo to storjeno, se danes ne bi znašli v situaciji, ko pretirano čustvena odločitev o sporazumu deli Slovenijo, ampak bi lahko enotno in racionalno sprejeli najboljšo možno odločitev za našo državo, saj smo vsi njeni državljani.
Gre za referendum o naši ozemeljski celovitosti in suverenosti. Ta vprašanja so ključnega pomena za državo in zato spodbujamo volivke in volivce k udeležitvi na referendumu, saj gre za enkratno možnost glasovanja, ki je v primeru sprejetja sporazuma ne bomo mogli ponoviti in se bomo morali sprijazniti z izglasovanim in odločenim!

Marjan Tončič, predsednik občinskega odbora SDS Piran V “mirnem” času, je po mednarodnem pravu zagotovljena neškodljiva plovba in preletavanje vsem plovilom. Se pa takoj pojavi vprašanje ali res velja navidezen mir, za mir tudi v gospodarskem smislu. Znan je boj med Reko in nastajajočim pristaniščem v Kopru, ko so vse naredili, da se le-ta ne bi nikoli razvil. Za omejevanje svobode prihoda ladij v Koper, s poglabljanjem krize tudi v pomorskem prometu, si kaj hitro lahko sosedi izmislijo razne posebne pogoje ali izmišljene preglede za ladje, ki plujejo v Koper. Ne smemo pa pozabiti, da si tudi Italija prizadeva za razvoj pristanišč v severnem Jadranu in razvito pristanišče v Kopru, je tudi njim zelo moteč element, slabše prehodna in nekoliko odmaknjena Reka pa manjša težava.Ker niso razrešene vse dileme, ker se je vse dogajalo zelo ne transparentno in je tudi v državnem zboru potek bil nedemokratičen, daje nam navadnim državljanom velik vprašaj, kaj se v resnici dogaja. Zato moramo glasovati PROTI.Še vedno obstaja dilema razumevanja o čemu bomo sploh odločali. V pomoč za razjasnitev vseh teh dilem, se SDS ni odločil za veliko kampanjo na najbolj vročem delu arbitraže, ampak smo ponudili svojo pomoč Zboru za Republiko, ki je nestrankarsko in predvsem strokovno podkovan. Člani Zbora so delovali v različnih strankah, levih in desnih in so PROTI sporazumu.V sredo, 2. junija bodo ob 17. uri v Hotelu Bernardin v dvorani Evropa, ki gleda na sporno območje na morju in delno na kopnem, javnosti ponovno predstavili strokovna stališča zakaj moramo biti PROTI.Iz medijev smo seznanjenji, da sta dva od treh Obalnih županov PROTI. Logično, posebno za župana Pirana, ki sta mu odvzeti kar dve katastrski občini, v roki pa ima listine, ki opredeljujejo, da je to področje že stoletja last Občine Piran.

Radivoj Nardin, član izvršilnega odbora SDS IzolaTrst je naš, Gorica polovica! Ja, to je slogan, ki je bil v času po 2. svetovni vojni zelo priljubljen med takratno politično elito, kakor tudi med Slovenci. In kaj se je iz tega izcimilo? Izgubili smo Trst, kakor tudi Gorico.O naši usodi so odločali drugi. Seveda so odločali pošteno, zakonito, pravično, žal pa ne po naših kriterijih. Odločali so po njihovih kriterijih in kot je splošno znano, tudi na podlagi njihovih interesov. Vendar to sploh ni pomembno, saj smo hitro, takoj ob izgubljeni Gorici izgradili Novo Gorico in celemu svetu pokazali, kaj mi zmoremo.In zdaj se zgodovina ponavlja. Spet bomo Slovenci dali del našega, slovenskega ozemlja v odločanje drugim.Osebno verjamem, da bodo arbitri odločali pošteno, zakonito, pravično in po mednarodnih pravilih, vendar žal na način, kot ta pravila razumejo oni, ne pa mi. Seveda bodo pri tem upoštevali vsa dejstva, med drugimi tudi ta, ki jih redno predvaja RTS, da je polovica piranskega zaliva že pod nadzorom Hrvaške in, da slovenski ribiči lahko lovijo samo do polovice piranskega zaliva. Žal, pa to trditev vneto zagovarjajo mnogi vidni politiki, podporniki Arbitražnega sporazuma, pa čeprav je bilo to večkrat demantirano s strani samih slovenskih ribičev.Tako se mi postavlja vprašanje, čigave interese ti politiki podpirajo? Ali se oni ne čutijo Slovence in, ali nismo vsi Slovenci dolžni spoštovati Ustavo RS in ščititi celovitost slovenskega ozemlja.In kar je najbolj žalostno, nekateri politiki ne izbirajo sredstev, da bi dosegli postavljene cilje. Tako pomembno odločitev, kot je odločanje o slovenskemu ozemlju so pripeljali na nivo športnega tekmovanja. Še več, za nekatere politike je najbolj pomembno kdo se bo z arbitri slikal. Namesto, da bi državljane Slovenije zedinili, so Slovence ponovno razklali.Tako  daleč smo prišli, da sploh ni pomembno kaj se bo s slovenskim ozemljem zgodilo, ampak katera politična opcija bo zmagala. Kot da gre za notranji spor med Slovenci, na pa za spor med Slovenijo in Hrvaško? Se bo spet ponovil Koroški plebiscit, ko smoSlovenci zaradi napačne propagande in nespametne politike izgubili velik del Koroške?
Res je, slovenski  in hrvaški politiki se bodo morali dogovoriti o meji, ki bo obojestransko sprejemljiva. Vendar je predlagani arbitražni sporazum za Slovence nesprejemljiv, saj je napisan v našo škodo.
Zato je potrebno arbitražni sporazum zavrniti in sprejeti takega, ki je sprejemljiv tudi za Slovenijo. Preveč je tveganja, da bodo arbitri, zaradi velikega vpliva Hrvaške v mednarodni sferi, odločili v prid Hrvaški in bomo ostali Slovenci brez pomembnega dela slovenskega morja.
Mogoče pa to sploh ni pomembno in imajo politiki, ki tako vneto zagovarjajo arbitražni sporazum že določeno lokacijo, kjer bodo zgradili novo slovensko morje ter tako pokazali celemu svetu, kaj Slovenci zmoremo. Vir slike: Vojko Rotar