Ob svetovnem dnevu Zemlje

Ob svetovnem dnevu Zemlje okoljske organizacije in posamezniki z najrazličnejšimi dogodki opozarjajo na ranljivost in enkratnost našega zelenega planeta. Le-ta je iz dneva v dan bolj  obremenjen zaradi večjega števila prebivalcev, ki izčrpavajo naravna bogastva ter onesnažujejo okolje. Poseben problem predstavljajo vedno večje količine odpadkov in izpusti toplogrednih plinov. Zato vodi k rešitvi le ubrano skupno delovanje človeštva, pri katerem morajo svojo odgovornost prevzeti politični voditelji. Le-ti morajo sedanji čas krize zaupanja ter pripravljenosti ljudi na spremembe izkoristiti kot gonilo za razvoj v socialno pravično ter solidarno družbo, ki temelji na znanju ter nizkih izpustih toplogrednih plinov. Boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje trajnostnega razvoja sodita tudi med glavne izzive oz. cilje evropske politike. V skladu s sprejetimi smernicami Evropskega sveta marca 2007 si EU prizadeva za 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 (30% v primeru sklenitve mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah), 20 % povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije in 20 % povečanje učinkovite rabe energije do leta 2020. Razdelitev naporov med državami članicami EU za dosego zastavljenih ciljev do leta 2020 podrobneje obravnava t. i. podnebno-energetski sveženj, ki smo ga potrdili decembra 2008.

Za dosego ciljev 20-20-20 do leta 2020 EU sprejema tudi vrsto dodatnih ukrepov in dokumentov, kot na primer Direktivo o energetski učinkovitosti stavb, Direktivo o označevanju naprav, ki trošijo oz. lahko prihranijo energijo; Direktivo o označevanju pnevmatik ipd. Podobno evropska zakonodaja ureja področje ravnanja s kemikalijami in strupenimi odpadki. Ravnanje z ostalimi odpadnimi snovmi določa Direktiva o odpadkih, v skladu s katero mora biti do leta 2020 recikliranih vsaj 50 % gospodinjskih odpadkov ter vsaj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov.

Pri uresničevanju naših okoljskih ciljev naj bo trenutna finančno-gospodarska kriza priložnost in ne ovira. Na evropski ravni se zato skuša države članice spodbuditi k investicijam v raziskave in razvoj krizi navkljub oz. še posebej zato, da bi krizo prešli brez dolgotrajnih posledic. S tem namenom je Evropska komisija predlagala t.i. Evropski načrt za oživitev gospodarstva, s katerim želi spodbuditi vlaganje v nove, čiste tehnologije, infrastrukturne projekte, izobraževanje delovne sile in izboljšanje dostopa do sredstev za mala in srednje velika podjetja. EU in države članice bodo v ukrepe za premagovanje krize vložile približno 400 milijard evrov, od tega okrog 30 milijard evrov iz evropskega proračuna.

V Sloveniji moramo uresničiti ambicijo, da ohranimo svojo državo kot zeleni biser pod Alpami. Resno se moramo lotiti ukrepov zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in ukrepov povečevanja deleža električne energije iz obnovljivih virov s sedanjih 16 % na 25 % do leta 2020. V Sloveniji moramo čimprej ustrezno popraviti akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki sedaj sega do leta 2016 in v njem zajeti evropski cilj 20 % do 2020.

Protikrizni ukrepi morajo posegati na področje razvoja slovenske družbe v nizkoogljično gospodarstvo. V ta namen mora biti slovenski proračun sestavljen tako, da bo omogočal črpanje evropskih finančnih sredstev v največjem možnem obsegu. Pri tem je potrebno upoštevati sredstva strukturnih in kohezijskega sklada ter sredstva različnih programov skupnosti.

Obljube vlade, ki so v koalicijski pogodbi zgolj na deklarativni ravni, morajo biti prelite v akcijski načrt ter uresničene. Mnogi ukrepi namreč lahko pripomorejo k lažjemu izhodu Slovenije iz sedanje finančno-gospodarske krize. Na voljo imamo več možnosti, med njimi zelena javna naročila za izboljšanje energetske učinkovitosti, izvajanje raznih programov za energetsko učinkovitejše šole in domove za ostarele, povečanje subvencij gospodinjstvom za izboljšanje učinkovite rabe energije in vključevanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje strokovnega svetovanja za črpanje evropskih sredstev.

Za okolje moramo poskrbeti na globalni in evropski ravni. Pristojnost in glavnina odgovornosti pa sta na posameznih državah. To velja tudi za Slovenijo.

Na današnji Dan Zemlje naj tudi vsak posameznik premisli, kako lahko z lastnim ravnanjem pomaga izboljšati zdravje našega planeta.

Dr. Romana Jordan Cizelj
Predsednica Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS