Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Vnaprej opredeliti vsa možna tveganja in o njih ozavestiti zaposlene, je najboljši porok, da se izognemo nesrečam pri delu. Mednarodna organizacija dela ILO je leta 2003 današnji dan razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Sodobni čas in sodobne tehnologije spreminjajo tveganja. Nekatera izginjajo, nastajajo pa nova, nevidna tveganja. To so tista, katerih posledice bo čutiti šele v prihodnosti in za katera še nimamo praktičnih izkušenj.Zavedamo se nevarnosti padcev iz višine, ne zavedamo pa se, kakšno tveganje povzroča najširša uporaba mobitela, ki ga uporabljajo že otroci v vrtcu, zaposleni pa na večini delovnih mest. Brez mobilnih telefonov smo skoraj izgubljeni, postali so naši »by-pass« možgani. Tehnologija nas intenzivno spremlja zadnjih 20 let, vendar še ni imela priložnosti izkazati realnih dolgoročnih učinkov na varnost in zdravje pri delu. Razlog je dejstvo, da je še nihče ni imel možnosti uporabljati skozi pričakovano življenjsko dobo, recimo 82 let pri ženskah.Sprejeta so bila priporočila o varni uporabi mobilnika in jih je moč najti na ministrstvu za zdravje, uradu za sevanja ter inštitutu za varovanje zdravja. Nujna je širša akcija ozaveščanja s strani teh institucij, tako o najbolj možni varni uporabi mobitela, kakor tudi o uporabi računalnikov in medicinske  diagnostične opreme, ki povzroča sevanja. Širše vedenje o teh tveganjih, ki so vsaka zase minimalna in so znotraj predpisanih meja, vendar se s seštevanjem povečajo, so nujna. Poznavanje in ozaveščenost bi omogočila zaposlenim presojo o načinu in trajanju uporabe opreme, katere sevanju so izpostavljeni.Kot nekdanja dolgoletna direktorica podjetja sem v praksi spoznala, da je vsakoletno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o vseh tveganjih pri delu, kot so sevanje, visoka napetost, višina, plini, eksplozivne snovi, hrup, temperatura…, najbolj učinkovita pot za zmanjšanje števila nesreč in obolenj pri delu. Dosegali smo vsakoletno upadanje nesreč, obolenja zaradi dela, ki se vedno pojavljajo z zakasnitvijo, smo z rednimi sistematskimi pregledi in uvajanjem korektivnih ukrepov in stalnih izboljšav na delovnih mestih tudi zmanjšali. Uporaba zaščitnih sredstev, od čelad, mask, varnostnih pasov in podobne zaščitne opreme, je postala praksa pri vseh zaposlenih.Žal pa pri inženirskem kadru, ki je vezan na intenzivno rabo sodobne informacijske tehnologije, v Sloveniji nismo znali in zmogli uvesti vseh potrebnih varnostnih ukrepov. Tudi predpisi iz varovanja in zdravja pri delu slabo sledijo hitremu razvoju tovrstnih tehnologij.V osemdesetih, ko sem bila še projektantka, je name naredil največji vtis in me opozoril o pomenu varnosti in zdravja pri delu padec sodelavca – mladega fanta, športnika – iz lestve v višini »komaj«dveh metrov. Bil je usoden, fant je doživljensko pristal na invalidskem vozičku. Ta dogodek je v meni povzročil povečano ozaveščenost o obvladovanju tveganj, pa tudi o odnosu do invalidov.Kasneje, ko smo v devetdesetih tehnološko obnavljali celotno verigo hidroelektrarn na Dravi, so bila tveganja velika zaradi višine, dela pod vodo, v kanalih, neposredne bližine visoke napetosti… To so področja, kjer se lahko človek zmoti samo enkrat! Zaradi ozaveščenosti, tehnološke discipline in tudi z malo sreče, smo celoten projekt izpeljali brez smrtne žrtve in z le nekaj poškodbami. Težimo seveda k temu, da poškodb ne bi bilo, pa vendar je realnost zaradi nepredvidljivih okoliščin drugačna. Vnaprej opredeliti vsa možna tveganja in o le teh poučiti in ozavestiti zaposlene, je najboljši porok, da se izognemo nesrečam.Vendar so podjetja preveč prepuščena sama sebi in potrebna bi bila širša aktivnost tako ministrstva za delo kakor ministrstva za zdravje pri projektih ozaveščanja zaposlenih. Samo inšpektorji, ki jih je omejeno število, s kaznimi, ki so jim na voljo, ne bodo uredili stanja. Nenazadnje so to pokazale tudi aktualne razmere v gradbeništvu, kjer so delavci brez plač po vsej verjetnosti tudi bolj izpostavljeni tveganjem pri delu. Nezadovoljstvo je lahko veliko tveganje za nesreče.Ponovno želim opozoriti na Zakon o kemikalijah, ki je bil sprejet v našem mandatu in ki predpisuje merjenje vplivov okolja na zdravje. Merjenja se niso niti pričela izvajati, seveda pa je tu nujno sodelovanje ministrstva za okolje in ministrstva za zdravje. Kako dolgo bomo morali državljanke in državljani še čakati? Neučinkovitost aktualne vlade se bo zato gotovo odražala tudi na varnosti in zdravju pri delu, predvsem z večjo stopnjo obolelosti, ki se bo pokazale v prihodnosti. Vladnega razmisleka o prihodnosti pa ni na obzorju.
Zofija Mazej Kukovič
predsednica Odbora za zdravstvo pri Strokovnem svetu SDS