Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja in prav je, da ga obeležimo z nekaj mislimi. Duševno zdravje posamezniku omogoča kakovostno, zadovoljno in ustvarjalno življenje in pomeni, da se posameznik zmore veseliti, pomagati drugim, se družiti, se spoprijeti s težavami, ki jih prinaša življenje, ravnati preudarno in premišljeno, namesto da pretirano podlega čustvom, da zmore načrtovati svoje dejavnosti, je odgovoren,… in še bi lahko naštevali. Blagostanje v družbi je povezano tako s telesnim, kot tudi z duševnim zdravjem prebivalstva. Zdravstveno stanje namreč zelo vpliva na delazmožnost.

Vsak človek ima kdaj manjše duševne težave, kot je na primer slabo spanje, ali pa je zaskrbljen zaradi službe. To so povsem normalni odzivi na vsakdanje dogajanje. Pozitiven primer je, če človek rešuje svoje težave prek druženja, s športom ali delom za druge. Po drugi strani pa lahko posameznik svojo zaskrbljenost, ki je sicer povsem normalen odziv, tudi blaži z različnimi psihoaktivnimi snovmi in od njih sčasoma postane odvisen. Odvisnost od psihoaktivnih snovi že spada med duševne motnje.

Duševne motnje so zdravstveni problem, ki zahteva ustrezen diagnostični postopek in zdravljenje – običajno z zdravili in psihoterapijo. Duševne motnje so zelo pogoste: shizofrenijo ima 1% ljudi, bipolarno motnjo razpoloženja 1% ljudi, depresijo 5% ljudi, različne anksiozne motnje 4% ljudi… Številke so velike, a pomembno je vedeti, da je potek bolezni različen in da so nekateri ovirani bolj in drugi manj. Ocenjujemo, da je v Sloveniji zaradi duševnih motenj zelo oviranih in odvisnih od svojcev približno 15.000 do 20.000 oseb z duševno motnjo. Če ocenimo, da ima vsak bolnik 3 svojce, 3 prijatelje in 3 sodelavce, na katere posredno prav tako vplivajo duševne motnje te osebe, lahko rečemo, da je v Sloveniji ta trenutek zaradi hujših duševnih motenj neposredno ali posredno pod velikim pritiskom oziroma obremenitvijo okoli 200.000 ljudi. Prav med njimi so svojci, ki so v največji meri pozdravili Zakon o duševnem zdravju in sedaj nestrpno pričakujejo Nacionalni program duševnega zdravja, ki je ravnokar v javni razpravi.

Zelo pomembno je, da se zmanjšuje stigma in socialna izključenost, povezana z duševnimi motnjami. Na duševne motnje je potrebno gledati kot na vsako drugo bolezen oziroma motnjo, saj gre dejansko tudi pri duševnih motnjah za začasno ali trajno motnjo v delovanju nekaterih delov možganov, oziroma za motnjo v nekaterih možganskih procesih. Vendar pa so predsodki do duševnih motenj povsod po svetu še zelo ukoreninjeni in je zato odpravljanje stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami dokaj počasen proces, ki se časovno meri v letih ali celo desetletjih.

Zakon o duševnem zdravju je bil sprejet leta 2008 v Državnem zboru RS brez glasu proti, začel pa se je izvajati v avgustu letošnjega leta. Na začetku je izvajanje spremljalo precejšnje nezaupanje, ki je bilo deloma tudi posledica slabo načrtovanih in izvedenih priprav na začetek izvajanja zakona. Psihiatrične bolnišnice in socialni zavodi so tako rekoč do zadnjega trenutka odlašali s pripravami spremembe postopkov sprejema in vodenja nove dokumentacije. Velike zamude so nastale tudi pri izobraževanju novih profilov strokovnjakov, ki jih predvideva zakon, saj podzakonski akti niso bili pravočasno pripravljeni in zaradi tega izobraževanje ni moglo steči. Kaže, da se zadeve le počasi urejajo, kar bo prineslo korist vsem udeleženim pri obravnavi duševnih motenj, zlasti pa osebam s temi motnjami.

Duševno zdravje je stvar vsakega izmed nas, zato si vsi prizadevajmo za njegovo ohranitev in krepitev.

 

Odbor za zdravje pri Strokovnem svetu SDS