Ko se 15. avgusta ustavimo ob prazniku Marijinega vnebovzetja, se naš pogled znova obrne k Mariji – ženi vere, tišine in neomajnega zaupanja. K Materi, ki je bila rodovom pred nami blizu v veselju in preizkušnjah ter h kateri se tudi danes obračamo v molitvi in prošnji.
Marijina veličina ni bila v moči tega sveta, temveč v njenem srcu. V preprostosti, s katero je sprejela Božji načrt, in v zaupanju, s katerim je stopala po poti, čeprav ji ta ni bila vedno jasna. Njeno življenje nas uči, da vera pomeni zaupati tudi takrat, ko ne poznamo vseh odgovorov, ter vztrajati, ko pot postane težka.
Prav zato je Marija tako globoko povezana tudi s slovenskim človekom. Naši predniki so ji posvečali cerkve in kapelice, romali na Marijine božje poti ter se ji priporočali ob boleznih, vojnah, naravnih nesrečah in drugih življenjskih preizkušnjah. Marijina znamenja, posejana po slovenskih vaseh, mestih in ob poteh, še danes pričajo o veri ljudi, ki so pred nami živeli na tej zemlji.
Ta dediščina ni le spomin na preteklost. Je izročilo, ki nas nagovarja tudi danes.
V času hitrih sprememb in negotovosti potrebujemo več miru, medsebojnega spoštovanja, pripravljenosti prisluhniti drug drugemu in predvsem več zaupanja. Marijin zgled nas spominja, da tudi v negotovosti nismo brez poti, če znamo svoje življenje izročiti Bogu.
Ob velikem šmarnu se še posebej zavedamo pomena družine. Družina je prvi prostor ljubezni, vere, odgovornosti in pripadnosti. V njej otrok prejme prve besede, prve vrednote in prve korenine. V njej se iz roda v rod prenašata spoštovanje do bližnjega in ljubezen do doma, naroda ter zemlje, ki nam je bila zaupana.
Marija kot mati nam kaže moč ljubezni, ki ne išče sebe, ampak spremlja, varuje, odpušča in ostaja zvesta. Naj bo njen zgled spodbuda tudi nam, da bomo znali biti bližje drug drugemu, potrpežljivejši v odnosih in pripravljeni pomagati tam, kjer je pomoč potrebna.
Ob tem prazniku se s hvaležnostjo spominjamo tudi naše domovine. Slovenija je skozi stoletja rasla iz dela, vere, kulture in vztrajnosti številnih rodov. Naša odgovornost je, da to dediščino ohranimo in jo predamo naprej – ne kot nekaj, kar pripada samo preteklosti, ampak kot temelj, na katerem lahko samozavestno gradimo prihodnost.
Naj bo praznik Marijinega vnebovzetja dan miru, hvaležnosti in povezanosti. Dan, ko se spomnimo svojih korenin, svojih bližnjih in vseh tistih, ki potrebujejo našo besedo, bližino ali pomoč.
Naj Marijina priprošnja spremlja naše družine, naš narod in našo domovino Slovenijo.
Vsem Slovenkam in Slovencem doma in po svetu želimo blagoslovljen praznik Marijinega vnebovzetja.
Krščanski forum SDS