Ob posredovanju Jugoslovanske armade so ljudje reagirali, niso bežali v Avstrijo

Janez Janša je uvodoma komentiral stanje v Rusiji. Citiral je Solženicina, ki pravi, da je to, kar je nastalo, hibrid in vprašanje je, kam se bo ta hibrid razvil. Opozoril je, da preteklost ni dobila epiloga in stvari so pomešane. Dodal je, da v Sloveniji stvari niso bistveno drugačne, razen da smo člani Evropske unije in Zveze Nato. Po njegovem prepričanju Putinu begunska kriza v Evropi zelo ustreza, ker se je pozabilo na težave v Ukrajini.

Za ključne evropske države in institucije Janez Janša ocenjuje, da »imajo na čelu ljudi, ki situaciji niso kos. Evropska unija nima vizionarjev, niti sposobnih operativcev.« Od odločitev, ki jih sprejemata Nemčija in Francija, je odvisna vsa Evropa. Za Nemčijo je Janša dejal, da je bila doslej vedno za spoštovanje pravil. Od sredine lanskega leta pa smo v kaotičnem stanju, pravil se ne upošteva več, veljajo dvojna merila za prehod Schengenske meje.

Janez Janša meni, da bo za prihodnost EU velikega pomena odločitev na referendumu o obstanku Velike Britanije v EU. Veliko odločitev je na tehtnici. V primeru, da se bodo začele vzpostavljati mini Schengenske cone, po njegovem mnenju Slovenije nihče ne bo vzel zraven, ker meje ne varuje ustrezno.

Na vstajah leta 2012 je bilo geslo, da jim je bila ukradena država, gesla so opremili s totalitarnimi simboli. »Tranzicija v Sloveniji ni uspela, stvari so šle v napačno smer,« je jasen predsednik SDS. Ob tem dodaja, da se mnogi ne zavedajo, da je bil uspeh osamosvojitve pravi čudež, saj »so bili ključni osamosvojitveni zakoni sprejeti z enim glasom večine, danes pa govorijo o enotnosti.«

Janša poudarja, da so vsi, ki so nasprotovali osamosvojitvi, potem pristali na ključnih položajih v državi, postali so ministri, direktorji podjetij, ambasadorji, rektorji univerz itn. »Omrežje še danes zaseda vodilne položaje, ne samo v izvršilni oblasti, tudi v medijih, šolstvu…,« je konkreten Janša.

Predsednik SDS je pripoved nadaljeval z Demosom: »Ko danes gledamo udbovske sezname in vidimo, kdo vse je bil v Demosu, se začudimo, da je osamosvojitev uspela.« Za prve svobodne demokratične volitve pravi, so bile demokratične, niso pa bile svobodne, ker ni obstajala splošna volilna pravica za vse tri zbore. Demos je imel opazovalce na volitvah, sestave volilnih komisij pa so bile v večini stare. Opazovalce so ponekod med štetjem glasovnic napodili.

Janša se je dotaknil tudi predsedniških volitev, pri katerih je bilo najlažje goljufati. »Ali je Jože Pučnik res izgubil na tistih volitvah ali ne, si ne upam trditi ne eno ne drugo, ampak sem skeptičen,« je odločen Janša.

Janez Janša se spominja, da je velika večina ljudi v osamosvojitev Slovenija verjela, ne pa tudi v to, da bo prišlo do oboroženega spopada. »Posredovanje Jugoslovanske armade je bil za ljudi šok, odziv pa ni bil strah, ampak jeza. Ljudje so reagirali, niso bežali v Avstrijo,« odločne pove Janša.

Glavni problem Demosa je bil po mnenju Janeza Janše, da je bilo mnogo ljudi, ki so zasedali ključna mesta, tja poslanih. »Danes je to popolnoma jasno, takrat tega nismo vedeli,« je samokritičen Janša. Za nekaj ljudi, ki so bili poslani v Demos, Janša pravi, da so bili iz druge in tretje lige, bili so pa tudi taki iz prve lige od teh, ki so bili poslani, kot so Tit Turnšek, ki ni hotel glasovati za Demosovo vlado, Tone Peršak, Veno Taufer, France Bučar. Demos je bil prestreljen totalno.

»Se spomnite, kako je bila vsa SLO preplavljena z govoricami, da je Kučan zmagal zato, ker so ga volili ljudje, ki so šli od maše?« je vprašal Janša in nadaljeval z mislijo: »Kako pa oni vedo, kdo je koga volil? Šlo je za propagando in manipulacijo.«

»Ta anomalija se vleče od prvih volitev naprej,« opozarja Janez Janša. Prepričan je, da če bi imel Demos ustavno večino, bi se stvari lahko normalizirale in uravnotežile.

Ob koncu se je prvi obrambni minister dotaknil razpada Demosa. Spomenka Hribar je nekaj dni pred razglasitvijo zbirala podpise z zahtevo za odstavitev Antona Drobniča. »Rekel sem ji, ste normalni, čez nekaj dni bo osamosvojitev, vojna nas čaka, vi boste pa podpisovali peticijo,« se spominja Janša in dodaja, da so mnogi to podpisali, ne samo opozicija, tudi ministri.

Po osamosvojitvi so se stvari začele politično komplicirati, Demos je izgubil večino in razpadel. »Glasovanje za Drnovškovo vlado je bila zgodovinska napaka,« je ocenil Janez Janša in dodal, da so takrat mislili, da se bodo stvari normalizirale, prišle bodo volitve, enkrat bo takšna vlada, drugič drugačna.

Janez Janša je omenil še dogodek iz junija 1992, zaradi katerega se je začela manjšati volilna udeležba. »Od smrti Krambergerja naprej v tistih volilnih enotah udeležba drastično pada, gre pa za enote, kjer desnica zmaguje,« je jasen Janez Janša, kar pa ne odtehta volilnih enot, ki so naklonjene levici in imajo večjo udeležbo.