Ob obisku slovenskih regij: kriza v gospodarstvu in investicijska suša še trajata

V Kamniško-zasavski regiji je med ljudmi mogoče zaznati občutek nepravičnosti. V okviru obiska poslanske skupine SDS v Kamniško- zasavski regiji je v Domžalah potekala novinarska konferenca, na kateri so predsednik SDS Janez Janša, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in domžalski poslanec SDS Robert Hrovat spregovorili o nekaterih ključnih težavah, s katerimi se regija srečuje in spregovorili o nekaterih bistvenih vtisih, ki jih je poslanska skupina SDS izoblikovala po vseh obiskih regij v tem mandatu.Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je uvodoma pojasnil, da je osrednji del obiska, ki poteka že tretjič v tej regiji, namenjen obiskom in pogovorom z gospodarskimi subjekti. Po njegovih besedah na tem področju tudi v tej regiji »ni čutiti več optimizma in navdušenja.« Ob tem je dodal, da je »degresija ključnih razvojnih parametrov prevelika.« Tanko je ocenil, da je po pogovorih z gospodarskimi družbami pravzaprav povsod mogoče čutiti neko nepravičnost. »Na eni strani imamo zelo brezobzirno ravnanje  države do malih ljudi, na drugi strani pa je čutiti, da se izvaja izjemno velika toleranca do tako imenovanih ”maherjev” oziroma »tajkunov«, ki so v zelo privilegiranem položaju,« je dejal. Ob tem je izpostavil primere, ko so proti nekaterim stekli postopki samo zato, ker so na računalniku našli »čudno naslovnico«, proti drugim pa kljub ugotovitvam in kljub temu, da so institucije zbrale vse dokaze, postopki ne stečejo. Vodja poslanske skupine je spregovoril še o težavah, ki se pojavljajo na drugi oziroma tretji ravni birokracije, in to tako na občinah, kot tudi v državi, kjer pravzaprav »nižji uradniki s trajnim mandatom, določajo politike, ali lokalnih skupnosti ali pa tudi sistemov, ki so na višji ravni.«Tanko je tudi izpostavil, da je vzdušje na občinski ravni precej podobno kot na gospodarskem področju. »Večino občin je prizadela zamrznitev državnega proračuna, ne izvajajo se razpisi, tam, kjer so razpisi bili izvedeni, ni odločitev, ali pa so prekinjeni in veliko bo primerov, ko bodo proračuni občin do konca leta manjši za 30 ali celo več odstotkov,« je pojasnil. Po njegovih besedah to ovira delo v lokalnih skupnostih. Vodja poslanske skupine je še poudaril, da so v povezavi z izvrševanjem proračuna, prizadete predvsem investicije. »Tako na gospodarskem delu ni tistih stimulativnih ukrepov, ki bi omogočali vlaganje v neke gospodarske projekte, prav tako ni moč izvajati investicij na drugih ravneh. Država jih ne izvaja, lokalne skupnosti jih ne morejo izvajati, ker se sredstva na teh področjih krčijo,« je dejal Tanko in poudaril, da so investicije podlaga za blagostanje in za razvoj. Tanko je izrazil upanje, da se bodo kmalu ustvarili pogoji za drugačno filozofijo, koncept in pristop ter, da se bodo »paradigme, ki so se izvajale ta mandat, v naslednjem obdobju izvajale bistveno drugače in da se bo v gospodarstvo in tudi v javno sfero optimizem vrnil.«Domžalski poslanec SDS Robert Hrovat, je opozoril, da se zaradi pomanjkanja strategije soočamo z ogromnimi težavami na področju predšolskega varstva, osnovnega šolstva, prometa in razvoja gospodarstva. »Kot poslanec s tega področja sem presenečen nad dejstvi, da se je ta vlada odločila, da bo zamrznila investicije, tudi tiste, za katere so že izdana gradbena dovoljenja,« je dejal poslanec. Pojasnil je, da je na področju občine Domžale Ministrstvo za šolstvo, ki je investicijo v izgradnjo telovadnice na Srednji šoli Domžale opredelilo že v letu 2007, kar naenkrat, kljub temu, da je bil razpis izveden in da so sredstva v proračunu občine zagotovljena, investicijo praktično ustavilo.Po besedah poslanca Hrovata je drug velik problem na področju prometa, kjer se je zaradi Ministrstva za kmetijstvo povsem zaustavil projekt umeščanja dodatnega uvoza na avtocesto (priključek Štula). Poslanec je spregovoril tudi o povezovalni cesti Želodnik – Vodice, glede katere je ministrstvo že odgovorilo, da povezovalne ceste ne bo, to pa za cono Želodnik posledično pomeni, da bo ostala brez infrastrukture. Po Hrovatovih besedah je ravnanje pristojnih institucij, po tem, ko so zemljišča že odkupljena in projekt pripravljen, neodgovorno. Domžalski poslanec je opozoril še na spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva plačilo deset evrov po kvadratnem metru za spremembo oziroma za nadomestilo za stavbno zemljišče, kar bi za največjega investitorja, v poslovni coni Želodnik, veliki 60 hektarjev, pomenil prevelik strošek.Predsednik SDS Janez Janša pa je dodal dva ključna vtisa, potem, ko je poslanska skupina v tem mandatu obiskala pravzaprav vse regije oziroma bodoče pokrajine (nekatere celo večkrat), in potem ko je obiskala krepko preko sto podjetij, večino občin po Sloveniji, na desetine raznoraznih institucij- regionalne, občinske, razvojne institucije, gospodarske, obrtne zbornice, skratka vse tisto, kar na nek način odloča o razvoju, in to ne samo v centru, ampak pravzaprav povsod.Po besedah predsednika SDS je prvi, splošen vtis po obiskih v vseh regijah v tem mandatu ta, da kriza, ki se je z vso težo začela v letu 2009, tudi v letu 2011 v večini slovenskega gospodarstva še traja. »Mi smo obiskovali tako dobra kot slaba podjetja – dobra v tem smislu, da so v tem kriznem času dobro poslovala. V teh podjetjih so nam bile predstavljene številne dodatne možnosti, ki bi se jih podjetja lotila oziroma jih izkoristila, če bi imela nekoliko več kapitala, če bi deloval finančni servis, če po kredite ne bi bilo treba čez mejo in se za njih dogovarjati v tujem jeziku in če bi se tisto, kar so dobrega naredili oziroma izdelali, prodalo tako, da bi bilo tudi plačano v realnem času,« je poudaril predsednik SDS. Po njegovih besedah so dobra podjetja s takšnimi in drugačnimi prijemi nekako preživela krizo, nekatera  podjetja so celo napredovala, vendar pa bi se lahko razvijala bistveno hitreje, če bi v Sloveniji naredili vse tisto, kar bi lahko, ne glede na to, kar se je s finančno ali pa gospodarsko krizo dogajalo v Evropi. »Žal smo bili tudi v številnih podjetjih, kjer so nam rekli, da ne vedo, če bodo preživeli do konca leta brez stečaja, in to praviloma ne zaradi tega, ker bi proizvajali izdelke, ki se jih ne da prodati, ali ker bi na trgu opravljali storitve, ki jih nihče ne potrebuje in zahteva, ampak zato, ker so vse to naredili, pa tega niso dobili plačanega, niti z zamudo,« je dejal predsednik SDS in ob tem izpostavil tisti del malega in srednjega podjetništva, ki je bil zelo vezan na gradbeni sektor. Po njegovih besedah je na tovrstno investicijsko dejavnost, ta kriza vezala izjemno velik davek, in to ne samo v številu propadlih podjetij, ampak tudi v seštevku v izgubljenih delovnih mestih, ki so šla v desettisoče.»Tudi ob teh zadnjih obiskih, žal, moramo reči, da še vedno srečujemo obe kategoriji podjetij in nič ne kaže, da bi bila Slovenija nekje že na poti kakšnega znatnega okrevanja.« je izpostavil predsednik SDS Janez Janša.
Drug vtis, ki ga lahko posplošimo na večino regij v Sloveniji, pa se poraja ob obisku občin oziroma lokalnih skupnosti, kjer pa se je pokazala investicijska suša. »Sredstva za naložbe so se krčila iz leta v leto, kljub temu, da se je Slovenija v tem času izjemno zadolževala, kljub temu, da smo povečevali proračunski primanjkljaj in kljub temu, da je v obtoku bilo veliko denarja,« je poudaril Janša. Ob tem je dodal, da so se krčila investicijska sredstva, da je bilo razpisov za izrabo evropskih sredstev  premalo, kar je dodatno siromašilo tisti del sektorja malega in drobnega gospodarstva, ki je vezan na lokalne storitve po občinah. »To je seveda siromašilo tudi standard prebivalstva, še posebej v tistih regijah, ki so  bile zaradi krize že tako prizadete z visoko stopnjo brezposelnosti.«, je še dejal predsednik SDS. Ob tem je še izpostavil, da čeprav dva ključna vtisa v teh treh letih nista bila pozitivna, se je poslanska skupina srečala tudi z ogromno dobrimi idejami, z zagnanostjo, voljo, da se vztraja. »Moram reči, da je bilo tudi nekaj klasične slovenske trme tudi v takšnih podjetjih, kjer bi človek že zdavnaj obupal, ko sliši s kakšnimi razmerami se ukvarjajo in kako pravzaprav posamični drobni podjetniki ali obrtniki niti sebi več ne izplačujejo plač, tako, da stvar lahko gre naprej in vztrajajo in računajo, da se bodo stvari spremenile na bolje.«Predsednik SDS je zaključil z mislijo, da »neka volja, upanje še obstajata, vendar pa kriza dejansko traja izjemno dolgo in če se bo to stanje še nadaljevalo, bo še več dobrih podjetij s potencialom propadlo.«