Ob nekaterih predelih avtocest manjkajo protihrupne ograde
torek, 28. 6. 2011Ali obstaja celostni pristop ugotavljanja prekomernega hrupa kot podlaga za ureditev protihrupnih ograd na slovenskih avtocestah? Poslanec SDS Marijan Pojbič je na ministra za promet Patricka Vlačiča naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s protihrupnimi ogradami.Spoštovani gospod minister.Vseskozi se v naši državi srečujemo s problematiko, ki je po moji oceni zelo pereča in obremenjuje predvsem državljanke in državljane RS, ki se ne po svoji krivdi znajdejo ob zgrajenih avtocestah.Če bi bila seveda primerno upoštevana ustrezna zakonodaja in tudi dokumenti, ki določajo pogoje pod katerimi se lahko zgradi avtocesta v določenem področju. Ob tem opozarjam na izdano lokacijsko dovoljenje z dne 14.3.1991, kjer pod točko P opredeljuje protihrupno zaščito, in sicer naslednje: “Varstvo pred hrupom:
Investitor mora zagotoviti posebne protihrupne ukrepe (stene) na naslednjih odsekih:
– v km 7,7 + 5 m: dolžina stene 63 m, višina 2,0 – 4,5m, oddaljenost 8,0, od roba vozišča;
– v km 0,3 + 57 m: dolžina stene 131 m, višina 2,0 – 4,5m, na robu vozišča.”Glede na omenjeno bi DARS, podjetje, ki pri nas nosi glavno odgovornost na tem področju, moral najmanj zagotoviti, da bi bila izgradnja avtocest prijazna za okolje in predvsem za ljudi, ki živijo ob avtocestah.Vendar je to iluzija. Eden pereč primer je prav izgradnja avtoceste na območju Šentilj Pesnica, kjer je DARS namensko pozabil, da je v Dobrenski dolini levo in desno ob cestninski postaji Pesnica, potrebno zgraditi zaradi bližine naselja protihrupno ogrado.Ljudje in civilna iniciativa, ki jo vodi Klavdija Samogi opozarjajo in poskušajo prepričati vodilne na DARSu, da so ob tem odseku razmere nevzdržne. Prav tako sem tudi osebno vložil veliko truda v to, da bi reševanje tega problema premaknili korak naprej, vendar je bilo navedenih nešteto izgovorov. Problem pa ostaja in ljudje trpijo kot, da so drugorazredni državljani.
Spoštovani gospod minister, na podlagi navedenega vas sprašujem naslednje:Ali obstaja celostni pristop ugotavljanja prekomernega hrupa kot podlaga za ureditev protihrupnih ograd na slovenskih avtocestah?Kako nameravate doseči ustrezne rešitve prekomerne obremenitve okolja na avtocestnih območjih, kjer so bile načrtovane protihrupne ograde in to izhaja iz dokumentov v skladu z gradbenimi dovoljenjem in lokaciskim dovoljenjem, pa do realizacije ni prišlo, kot je primer na avtocesti med Pesnico in Šentiljem?
Investitor mora zagotoviti posebne protihrupne ukrepe (stene) na naslednjih odsekih:
– v km 7,7 + 5 m: dolžina stene 63 m, višina 2,0 – 4,5m, oddaljenost 8,0, od roba vozišča;
– v km 0,3 + 57 m: dolžina stene 131 m, višina 2,0 – 4,5m, na robu vozišča.”Glede na omenjeno bi DARS, podjetje, ki pri nas nosi glavno odgovornost na tem področju, moral najmanj zagotoviti, da bi bila izgradnja avtocest prijazna za okolje in predvsem za ljudi, ki živijo ob avtocestah.Vendar je to iluzija. Eden pereč primer je prav izgradnja avtoceste na območju Šentilj Pesnica, kjer je DARS namensko pozabil, da je v Dobrenski dolini levo in desno ob cestninski postaji Pesnica, potrebno zgraditi zaradi bližine naselja protihrupno ogrado.Ljudje in civilna iniciativa, ki jo vodi Klavdija Samogi opozarjajo in poskušajo prepričati vodilne na DARSu, da so ob tem odseku razmere nevzdržne. Prav tako sem tudi osebno vložil veliko truda v to, da bi reševanje tega problema premaknili korak naprej, vendar je bilo navedenih nešteto izgovorov. Problem pa ostaja in ljudje trpijo kot, da so drugorazredni državljani.
Spoštovani gospod minister, na podlagi navedenega vas sprašujem naslednje:Ali obstaja celostni pristop ugotavljanja prekomernega hrupa kot podlaga za ureditev protihrupnih ograd na slovenskih avtocestah?Kako nameravate doseči ustrezne rešitve prekomerne obremenitve okolja na avtocestnih območjih, kjer so bile načrtovane protihrupne ograde in to izhaja iz dokumentov v skladu z gradbenimi dovoljenjem in lokaciskim dovoljenjem, pa do realizacije ni prišlo, kot je primer na avtocesti med Pesnico in Šentiljem?