Ob morebitni ustavitvi gradnje projekta TEŠ 6 bi nastale nepopravljive posledice
sreda, 28. 9. 2011Na tehtnici so finančne posledice projekta gradnje TEŠ 6 in vprašanje, na kakšen način bomo lahko primerljivo stroškovno zagotavljali zanesljivost oskrbe z električno energijo. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj.Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Andrej Vizjak.MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Ta projekt se je začel intenzivno odvijati pred kakšnimi osmimi leti. Vlada je leta 2006 ta projekt uvrstila kot perspektiven projekt na energetskem področju v resolucijo nacionalnih energetskih projektov. Ta projekt je dobil energetsko dovoljenje in tudi glede umeščanj v prostor so potekale procedure in v tistem obdobju, ko so se sprožala načelna vprašanja ali tak projekt ja, ali tak projekt ne. Pravzaprav ni bilo takšne diskusije kot je danes, ko je projekt stekel. Tudi sedaj so okoljevarstvena ali ekološka gibanja okoli tega projekta očitno neusklajena. Namreč, kolikor poznam Zveza ekoloških gibanj, ki jo vodi gospod Lipič, podpira ta projekt, dobivamo pa celo kopico raznih sporočil na maile, kako je vse to nesmiselno in tako naprej. Torej, v času, v obdobju, ko je ta projekt zorel in je bil pred sklepanjem pogodb, ni bilo nikakršne omembe vrednih nasprotovanj temu projektu. Se pravi takrat, ko je čas za to. Potem je šel počasi projekt v izvedbo in žal se je sklenila pogodba o tem projektu na podlagi odločitev organov Termoelektrarne Šoštanj, kakor tudi lastnika te odvisne družbe, to je holdinga Slovenske elektrarne in seveda to je potekalo v obdobju najvišje konjunkture, ko je bil naročnik Alstom zasut z naročili tudi vse povsod drugod in so podpisali pogodbo kakršno so pač podpisali in zato bodo prevzeli tudi vso odgovornost in prav je temu tako.Tudi sam soglašam, da je bil lahko projekt v tistem času neoptimalno voden, kar potrjuje revizija. Vendar še enkrat podčrtam, da bodo za to morali prevzeti odgovorni tudi posledice. Gotovo o tem projektu takrat ni odločala vlada, kajti to tudi ni pristojnost vlade. Pristojnost voditi konkretne investicije na gospodarskem področju je odgovornost organov družb, ki te investicije vodijo. To je uprav, nadzornih svetov in tudi skupščin nenazadnje. In skupščina, ne nadzorni svet, ne uprava Termoelektrarne Šoštanj ni bila takrat vlada.Torej, z letom 2008 ozirom 2009 so se zadeve na gospodarskem, finančnem in tudi energetskem področju drastično spremenile. Hipoma je zavladala gospodarska kriza, cena električne energije in poraba so drastično padle in takrat je marsikateri odgovoren gospodarski subjekt ponovno pretehtal vse načrtovane investicije in naložbe in takrat sem tudi sam opozoril predsednika Vlade, pisno in ustno v tem parlamentu in na strateškem svetu za energetiko, da je potrebno o tem projektu v danih novih okoliščinah ponovno premisliti. Seveda ta pobuda je bila zavrnjena, projekt je šel naprej, ker ga je takrat tudi močno podpiral gospodarski minister, gospod Lahovnik, ki pa je bil očitno glede tega projekta v navzkrižju s svojim šefom stranke, to je gospodom Gregorjem Golobičem in od tu po moje tudi izvira cela kopica spolitizacij in zapletov s tem projektom v nadaljevanju. Ta projekt se je v nadaljevanju dodobra spolitiziral, kar naenkrat smo začeli doživljati takšne in drugačne politične polemike, ki so dobile zvočnike tudi v strokovnih in kvazi strokovnih krogih in danes imam občutek, da vsak, ki ima pet minut časa v tej državi, želi govoriti o ekonomsko upravičenosti, trajnosti naravnanosti tega projekta. Vsak vse ve. Čeprav dvomim, da so vsi detajli nadaljevanja obstoječe proizvodnje električne energije na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj in seveda vsi detajli te investicije znani tako širokemu krogu.
Res je tudi to, da je bilo s strani odgovornih, tako v Termoelektrarni Šoštanj, kot s strani holdinga Slovenske elektrarne celo vrsto zavajanj in sprememb stališč. Naj omenim samo eno. Sprememba stališča je ta, da je bilo še v letu 2007, 2008 mišljeno, da bo blok 5 deloval paralelno, da ne bo hladna rezerva, ampak, da bo deloval paralelno z blokom 6, kar pomeni, da bi imeli trajno obratujoče moči na lokaciji Šoštanja preko 100 megavatov oziroma okoli 1000 megavatov in, da bi drugi bloki bili neka podpora in rezerva. Kasneje ko so se stvari spremenile, se je spremenilo tudi to in kar naenkrat je 5. postala hladna rezerva in zgolj 6. trajno obratujoč blok.Da ne govorim o tem, kako je tudi prejšnji direktor zavajal, češ, da je bil glavni krivec minister za gospodarstvo, da ni bil pravočasno izdano energetsko dovoljenje za 600 megavatni blok, čeprav vsi vemo, da je bilo izdano vizavi vseh ostalih energetskih dovoljenj razmeroma hitro.Torej res je, ta projekt je bil projekt, ki je potekal po načelu izvršenih dejstev. Nekaj se je zgodilo, potem se je pa to seveda predstavilo oblasti in seveda tudi drugim. Vendar še enkrat. Projekt je bil osnovan in zasnovan v času, ko je gospodarska rast desetletje naraščala v Sloveniji in širše, ko je zmanjkovalo elektrike širše v regiji in ko ni bilo nobenega drugega ready-to-go projekta v tej državi in takrat se je postavljalo vprašanje zanesljivosti oskrbe. Kaj bomo, če bi bili tisti trendi naprej, uporabljali kot vir električne energije, ob seveda trendih, ki so vladali do leta 2008 in vsem skeptikom ekonomske upravičenosti, kakor tudi upravičenosti glede zanesljivosti, se zdaj seveda lahko delajo pametne po nastopu krize, ki se je zgodila leta 2008 oziroma leta 2009. Jaz mislim, da bi bil takrat čas, leta 2009, da bi razmislili o tem projektu in ga morebiti tudi zamrznili ali ustavili. Na to smo opozarjali poslanci v tem parlamentu, tudi sam za to govornico, ali tisto tam … In ne samo tu, tudi na samih sejah strateškega sveta za energetiko, ki jo je vodil gospod Pahor, in je želel vodenje predati gospodu Dimovskemu, na kar so prišla nasprotovanja s strani stranke Zares, kako to in od tega strateškega sveta ni bilo nič. In soglasno stališče strateškega sveta za energetiko je bilo najprej NEP, potem pa resne odločitve o drugih stvareh. Vendar kaj? Projekt bloka 6 je tekel nemoteno naprej in danes je tu, kjer je. In spoštovani gospodje poslanci, mi se danes, ne leta 2009 in ne leta 2008 odločamo o poroštvu za to posojilo. In kaj je danes? Danes je to, da so vse pogodbe za dobavo opremo in vse ostale pogodbe za izvajanje tega projekta sklenjene in imajo svoje posledice, če pride do enostranske prekinitve. Danes imamo že plačanih več kot 400 milijonov za to investicijo. Danes se gradi. Žal se šele danes zapira finančna konstrukcija za ta projekt. To je nevzdržno, zato je tudi to eden izmed več kot očitnih razlogov slabo voden. In ne samo strani tistih, ki so vodili projekt, temveč tudi s strani tistih, ki so bili na nek način poklicani, da zapirajo finančno konstrukcijo tega projekta.Vendar, spoštovani poslanci, o čem danes odločamo? O tem, ali omogočiti da se ta projekt zgradi do konca ali pa povzročiti, da se na pol zgrajen ustavi, in Slovenija oziroma vsi energetski subjekti plačajo vse pogodbene kazni, ki bodo sledile iz naslova nerealizacije pogodb. O tem se odločamo. In danes je tu veliko pametnih, ki govorijo o ekonomski upravičenosti tega projekta.Spoštovani. Ekonomska upravičenost tega projekta je zelo odvisna od cene električne energije čez 10, čez 20, čez 30 in čez 40 let. In bi rad videl tistega heroja med nami in med strokovnjaki, ki lahko z gotovostjo pove kakšna bo cena leta 2030. Ali bo to cena 80 evrov za megavatno uro ali bo 90 evrov za megavatno uro ali bo 50 evrov za megavatno uro. Ta cena namreč definira ekonomsko upravičenost. Poznamo namreč stroške izgradnje, poznamo stroške poslovanja, kolikor toliko, ne poznamo pa stroškov končnega produkta. In to govori o ekonomski upravičenosti. In takšne odločitve, ki se jih je šla Nemčija pred nedavnim, ko se je odločila da bo zaprla nuklearke, takšne odločitve zelo vplivajo na dvig cene električne energije. Ali bo kaj ratalo z množično uporabo električnih avtomobilov. To izjemno vpliva na ceno električne energije čez desetletja. In to bo tudi tlakovalo ekonomsko upravičenost temu projektu. Lahko da bo. In tudi takšni pritiski, ki gredo iz sedanje vlade ozirom konkretno gospoda Kopača, češ koliko bi bilo treba še dodatno obremeniti ceno iz nuklearke, iz naslova dviga nadomestila za stavbno oziroma dviga nadomestila za razgradnjo, tudi dražijo električno energijo v nadaljevanju. Torej, želim povedati, spoštovani, da danes je prepozno, da bi ta projekt ustavili. In bodo nastale nepopravljive posledice. Zato se bomo v poslanski skupini, tako kot verjetno v vseh ostalih, odločali različno, sam osebno kot sopodpisnik bom to podprl. Menim pa, da moramo ob podpori ali nepodpori predvsem pretehtati, kaj so alternative. Kaj, če tega ne, kaj se bo zgodilo s tem konkretnim projektom in vse finančne posledice tega projekta in na kakšen drug način bomo lahko primerljivo stroškovno zagotavljali zanesljivost oskrbe z električno energijo v tej državi.
Res je tudi to, da je bilo s strani odgovornih, tako v Termoelektrarni Šoštanj, kot s strani holdinga Slovenske elektrarne celo vrsto zavajanj in sprememb stališč. Naj omenim samo eno. Sprememba stališča je ta, da je bilo še v letu 2007, 2008 mišljeno, da bo blok 5 deloval paralelno, da ne bo hladna rezerva, ampak, da bo deloval paralelno z blokom 6, kar pomeni, da bi imeli trajno obratujoče moči na lokaciji Šoštanja preko 100 megavatov oziroma okoli 1000 megavatov in, da bi drugi bloki bili neka podpora in rezerva. Kasneje ko so se stvari spremenile, se je spremenilo tudi to in kar naenkrat je 5. postala hladna rezerva in zgolj 6. trajno obratujoč blok.Da ne govorim o tem, kako je tudi prejšnji direktor zavajal, češ, da je bil glavni krivec minister za gospodarstvo, da ni bil pravočasno izdano energetsko dovoljenje za 600 megavatni blok, čeprav vsi vemo, da je bilo izdano vizavi vseh ostalih energetskih dovoljenj razmeroma hitro.Torej res je, ta projekt je bil projekt, ki je potekal po načelu izvršenih dejstev. Nekaj se je zgodilo, potem se je pa to seveda predstavilo oblasti in seveda tudi drugim. Vendar še enkrat. Projekt je bil osnovan in zasnovan v času, ko je gospodarska rast desetletje naraščala v Sloveniji in širše, ko je zmanjkovalo elektrike širše v regiji in ko ni bilo nobenega drugega ready-to-go projekta v tej državi in takrat se je postavljalo vprašanje zanesljivosti oskrbe. Kaj bomo, če bi bili tisti trendi naprej, uporabljali kot vir električne energije, ob seveda trendih, ki so vladali do leta 2008 in vsem skeptikom ekonomske upravičenosti, kakor tudi upravičenosti glede zanesljivosti, se zdaj seveda lahko delajo pametne po nastopu krize, ki se je zgodila leta 2008 oziroma leta 2009. Jaz mislim, da bi bil takrat čas, leta 2009, da bi razmislili o tem projektu in ga morebiti tudi zamrznili ali ustavili. Na to smo opozarjali poslanci v tem parlamentu, tudi sam za to govornico, ali tisto tam … In ne samo tu, tudi na samih sejah strateškega sveta za energetiko, ki jo je vodil gospod Pahor, in je želel vodenje predati gospodu Dimovskemu, na kar so prišla nasprotovanja s strani stranke Zares, kako to in od tega strateškega sveta ni bilo nič. In soglasno stališče strateškega sveta za energetiko je bilo najprej NEP, potem pa resne odločitve o drugih stvareh. Vendar kaj? Projekt bloka 6 je tekel nemoteno naprej in danes je tu, kjer je. In spoštovani gospodje poslanci, mi se danes, ne leta 2009 in ne leta 2008 odločamo o poroštvu za to posojilo. In kaj je danes? Danes je to, da so vse pogodbe za dobavo opremo in vse ostale pogodbe za izvajanje tega projekta sklenjene in imajo svoje posledice, če pride do enostranske prekinitve. Danes imamo že plačanih več kot 400 milijonov za to investicijo. Danes se gradi. Žal se šele danes zapira finančna konstrukcija za ta projekt. To je nevzdržno, zato je tudi to eden izmed več kot očitnih razlogov slabo voden. In ne samo strani tistih, ki so vodili projekt, temveč tudi s strani tistih, ki so bili na nek način poklicani, da zapirajo finančno konstrukcijo tega projekta.Vendar, spoštovani poslanci, o čem danes odločamo? O tem, ali omogočiti da se ta projekt zgradi do konca ali pa povzročiti, da se na pol zgrajen ustavi, in Slovenija oziroma vsi energetski subjekti plačajo vse pogodbene kazni, ki bodo sledile iz naslova nerealizacije pogodb. O tem se odločamo. In danes je tu veliko pametnih, ki govorijo o ekonomski upravičenosti tega projekta.Spoštovani. Ekonomska upravičenost tega projekta je zelo odvisna od cene električne energije čez 10, čez 20, čez 30 in čez 40 let. In bi rad videl tistega heroja med nami in med strokovnjaki, ki lahko z gotovostjo pove kakšna bo cena leta 2030. Ali bo to cena 80 evrov za megavatno uro ali bo 90 evrov za megavatno uro ali bo 50 evrov za megavatno uro. Ta cena namreč definira ekonomsko upravičenost. Poznamo namreč stroške izgradnje, poznamo stroške poslovanja, kolikor toliko, ne poznamo pa stroškov končnega produkta. In to govori o ekonomski upravičenosti. In takšne odločitve, ki se jih je šla Nemčija pred nedavnim, ko se je odločila da bo zaprla nuklearke, takšne odločitve zelo vplivajo na dvig cene električne energije. Ali bo kaj ratalo z množično uporabo električnih avtomobilov. To izjemno vpliva na ceno električne energije čez desetletja. In to bo tudi tlakovalo ekonomsko upravičenost temu projektu. Lahko da bo. In tudi takšni pritiski, ki gredo iz sedanje vlade ozirom konkretno gospoda Kopača, češ koliko bi bilo treba še dodatno obremeniti ceno iz nuklearke, iz naslova dviga nadomestila za stavbno oziroma dviga nadomestila za razgradnjo, tudi dražijo električno energijo v nadaljevanju. Torej, želim povedati, spoštovani, da danes je prepozno, da bi ta projekt ustavili. In bodo nastale nepopravljive posledice. Zato se bomo v poslanski skupini, tako kot verjetno v vseh ostalih, odločali različno, sam osebno kot sopodpisnik bom to podprl. Menim pa, da moramo ob podpori ali nepodpori predvsem pretehtati, kaj so alternative. Kaj, če tega ne, kaj se bo zgodilo s tem konkretnim projektom in vse finančne posledice tega projekta in na kakšen drug način bomo lahko primerljivo stroškovno zagotavljali zanesljivost oskrbe z električno energijo v tej državi.