Ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta nam je vsakoletni opomin, da se zgodovina ne sme nikoli več ponoviti. Ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo na sedežu SDS pripravili klubski večer z zanimivim gostom mag. Renatom Podbersičem. Mag. Podbersič redno sodeluje na mednarodnih posvetih in simpozijih v organizaciji različnih evropskih ustanov, ki se ukvarjajo s proučevanjem totalitarizmov. Je član uredniškega odbora revije Na fronti, ki jo izdaja Društvo soška fronta Nova Gorica. Od leta 2007 je tudi predsednik Zgodovinskega društva za Severno Primorsko. Na dobro obiskanem klubskem večeru je spregovoril o zgodovini Judov, preganjanjih in osvoboditvi taborišča Auschwitz.

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je leta 2005 proglasila Generalna skupščina OZN, saj je na ta dan leta 1945 ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče Auschwitz in rešila nekajtisoč preživelih. Kot je dejal mag. Podberšič, je Auschwitz sinonim judovskega trpljenja in pomeni najstrašnjejši kraj v judovski zgodovini, saj je tam umrlo okoli 1,5 milijona Judov. Poudaril je, da je bil ta dan v mandatu vlade Janeza Janše sprejet tudi kot dan spomina v Sloveniji.

Mag. Podberšič je pojasnil, da se danes srečujemo z dvema izrazoma, ki označujeta to najokrutnejše dejanje zoper Jude: holokavst in šoa. Slednji prihaja iz hebrejščine in pomeni katastrofo oz. totalno uničenje. Kot je dejal, večina judovski skupnosti sprejema, da je Jud vsak, ki se je rodil judovski materi, ali pa je prestopil v judovstvo. Ugotovitve kažejo, da je na Slovenskem zelo malo Judov; judovska skupnost ima okoli 130 članov, kar jo uvršča med manjše judovske skupnosti v Evropi. Na Jude na Slovenskem sicer spominja malo stvari. Najbolj znana je mariborska sinagoga iz 14. stoletja, ki je tretja najstarejša ohranjena v Evropi. Danes je to mariborski kulturni center in ne bogoslužni prostor. Najbolj judovska pokrajina v Sloveniji je bilo v preteklosti Prekmurje. V Lendavi je sicer ohranjena majhna sinagoga, ki je prav tako kulturni center, vendar mesto, ki je bilo v preteklosti najbolj judovsko, danes nima niti enega Juda več. V Rožni dolini je tudi največje judovsko pokopališče na Slovenskem, na katerem je pokopanih 900 Judov.

Nato je mag. Podberšič predstavil vse večje dogodke v judovski zgodovini. Že Rimljani so v prvem stoletju našega štetja Jude razselili po celotnem Rimskem imperiju, zaradi česar so zelo zgodaj postali diasporična skupnost. Jude so že v tretjem stoletju preganjali zaradi tujega jezika, drugačnega verovanja, drugačnih šeg in navad, ukvarjali so se s posli, kar katoličanom ni bilo dovoljeno. Kot ugotavlja mag. Podberšič, poznamo okoli 20 različnih preganjanj Judov v zgodovini, kar pomeni, da antisemitizem ni Hitlerjev izum.

Razsvetljenstvo je za judovsko skupnost zelo pomembno obdobje. Judje zapadejo pod razsvetljenjske ideje druge polovice 18. stoletja, ki razglašajo enakost, bratstvo med narodi in versko toleranco. Vedno bolj postajajo državljani države, v kateri živijo, kar je nakazovalo na možnost, da bi postali enakopravni člani skupnosti, vendar temu ni bilo tako. Prelomni dogodek, ki je v Evropi vzpodbudil protijudovska čustva in antisemitizem je bil proces proti judovskemu častniku Alfredu Dreyfusu, ki je bil zaposlen v francoskem generalštabu, nato po krivem obtožen vohunjenja za Nemčijo,  in obsojen najprej na smrt, nato pa na dosmrtno ječo. Ta dogodek pa je tudi v Judih vzbudil željo po neodvisnosti in samostojni domovini. 1. sionistični kongres si je postavil za cilj samostojno judovsko državo kjerkoli v svetu. Kot je pojasnil mag. Podberšič, je sionizem gibanje, ki si še danes prizadeva zbrati vse Jude po celem svetu v svoji domovini; ta njihova domovina pa je biblijski Izrael.

Vsekakor najbolj temačno obdobje za Jude se je začelo z vzponom nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933. Takrat se je začel odkrito propagirati antisemitizem. V prvem obdobju je bil cilj izselitev Judov in v tem času se je izselilo okoli 300.000 Judov. Nürnberški zakoni iz leta 1934 pa so Jude postavili izven zakona in jih ožigosali. Leta 1938 pride do kristalne noči, ki je pomenila preobrat v odnosu Nemcev do Judov in obratno. V tej noči so nacisti požgali čez 300 sinagog in pobili približno 150 Judov. Temu je sledilo načrtno iztrebljanje v taboriščih.

Danes je na svetu okoli 14,3 milijone Judov, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta pa nam je vsakoletni opomin, da se zgodovina ne sme nikoli več ponoviti.