Ob dnevu suverenosti poudarimo tisto, kar nas združuje

Pred 29 leti na današnji dan se je zgodilo prelomno dejanje v zgodovini slovenskega naroda. 25. oktobra 1991 je namreč slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak agresorske Jugoslovanske ljudske armade, s čimer je Republika Slovenija ne le pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država. Tako pomemben dogodek, ki je plod slovenske enotnosti, povezovanja in želje po samostojnosti, je treba tudi primerno obeleževati ter ohranjati v zgodovinskem spominu, zato ga kot praznik ustrezno praznujemo od leta 2015 dalje.

S praznikom kot je dan suverenosti se ohranja spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, ko je takratna jugoslovanska totalitarna oblast želela zatreti prizadevanja in večstoletno željo slovenskega naroda po lastni državi. Višek teh prizadevanj se je zgodil 25. junija 1991 s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije. Še isti dan pa so jugoslovanske oblasti sprejele odlok, s katerim sta JLA in zvezna policija dobili legalno podlago za oboroženo intervencijo na ozemlju Republike Slovenije. Prvi streli iz pušk vojakov JLA na slovenskih tleh so se sprožili že naslednji dan po sprejetju Deklaracije. Vojna za Slovenijo in njeno suverenost je prešla v oboroženi spopad, v katerem je »peščica« slovenskih domoljubov, povezanih v slovenske oborožene sile, dosegla zgodovinsko zmago in Sloveniji zagotovila samostojnost. Sledila so pogajanja na Brionih, kjer so predstavniki obeh strani skupaj z evropsko delegacijo sprejeli Brionsko deklaracijo, ki je med drugim predvidevala umik vojakov JLA iz Slovenije.

Prvi umiki vojakov JLA iz slovenske zemlje so se začeli že konec julija leta 1991, vendar so bili oteženi zaradi situacije pri južnih sosedih, kjer je prihajalo do vse pogostejših spopadov, zaradi česar je Hrvaška prepovedala premike vojaških konvojev z orožjem in opremo čez njeno ozemlje. Po preučitvi vseh možnostih je bilo dogovorjeno, da se enote umaknejo preko koprskega pristanišča. Prvo vkrcanje enot JLA v Luki Koper se je pričelo 21. oktobra, ko je iz pristanišča izplula šolska ladja Galeb. V noči iz 25. na 26. oktober 1991 se je iz megafona v pristanišču slišalo še zadnje pozive, naj se vojaki čimprej vkrcajo na ladjo Venus in zapustijo slovensko ozemlje. Ladja Venus je zapustila koprsko pristanišče nekaj minut čez polnoč.

Oblasti SFRJ so se vse skozi trudile, da bi zatrle osamosvojitvene procese v Slovenije, nenazadnje tudi z vojaško agresijo. Vendar je slovenski narod znal v ključnih trenutkih stopiti skupaj. Z borbo proti agresorju je bila s strani Slovencev izkazana velika mera povezanosti in enotnosti. Lahko smo ponosni na enotnost slovenskega naroda v času osamosvojitvenih procesov in hvaležni vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost in bili v prelomnih trenutkih sposobni izkazati ljubezen do domovine in pogum, ki sta nam omogočila, da lahko živimo kot svoboden in suveren narod.

Dan suverenosti praznujmo kot praznik enotnosti, povezovanja in združevanja slovenskega naroda ter to enotnost in povezanost prenašajmo tudi na naše zanamce, kar je danes še toliko pomembnejše, ko se borimo proti zahrbtnemu sovražniku Covid19. Zgolj enotni in povezani ter s skupnimi močmi bomo lahko to zahrbtno bolezen tudi uspešno premagali.

Bodimo hvaležni vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost in hvaležni za njihovo domoljubnost in pogum, ki sta omogočila, da lahko živimo kot svoboden in suveren narod. Naj bo to dan, ko bomo poudarili tisto, kar nas združuje – delovanje v skupno dobro vseh naših državljank in državljanov.

Vsem Slovenkam in Slovencem čestitamo ob dnevu suverenosti in želimo ponosno praznovanje.