Ob dnevu slovenskega pravosodja
sreda, 4. 11. 2009Praznik slovenskega pravosodja letos praznujemo tretjič v zgodovini samostojne Slovenije, določen pa je bil leta 2007 v mandatu vlade Janeza Janše, s spremembo zakona o sodiščih. Datum 4. november je bil izbran po tehtnem premisleku. Na ta dan pred 90 leti je bila objavljena in je za Slovenijo začela veljati uredba takratnega poverjenika za pravosodje dr. Vladimirja Ravniharja. S to uredbo je slovenski jezik postal uradni jezik na sodiščih in sodbe se razglašajo v imenu zakona. Slovenska sodišča so začela, če navedemo spomine dr. Ravniharja, “dokončno odločati tudi v vseh onih pravnih stvareh, v katerih je bilo” prej “pristojno avstrijsko vrhovno in kasacijsko sodišče”. Navedena uredba pa se je vsebinsko nanašala na pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na državna pravdništva, po današnjem izrazoslovju državna tožilstva, in na druge pravosodne organe. Naredbo poverjeništva za pravosodstvo, kot se je imenovala ta uredba, lahko štejemo kot prvi pravni dokument oziroma prvi korak k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema.
Naj dodamo še, da je bilo v istem času z naredbo Narodne vlade ustanovljeno Višje deželno sodišče v Ljubljani, ki je začelo delovati 1. decembra 1918 in na pobudo prvega predsednika sodišča Ivana Kavčnika ustanovljena centralna knjižnica, ki se je kasneje preimenovala v današnjo Centralno pravosodno knjižnico, ki v teh dneh praznuje 90-letnico obstoja. Na tak dan, kot je današnji, je prav, da se spomnimo vseh tistih, ki s svojimi delovnimi uspehi in prizadevanji razvijajo, gradijo in izboljšujejo delovanje pravosodnega sistema in tudi tistih, ki so večji del svoje življenjske poti, svojo energijo usmerjali k zagotavljanju načela pravičnosti in načela udejanjanja pravne države, načela za katere se je z vso odgovornostjo in skrbnostjo zavzemal tudi nekdanji za minister za pravosodje v mandatu 2004 – 2008 prof. dr. Lovro Šturm.
Obdobje ministrovanja dr. Šturma je bilo izjemno uspešno, med drugim je ministrstvo pod njegovim vodstvom izpeljalo izjemno uspešno predsedovanje Svetu Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, kot enemu ključnih nosilcev zagotavljanja območja svobode, varnosti in pravice. Poleg tega so bili v minulem mandatu doseženi tudi drugi izjemno pomembni cilji Ministrstva za pravosodje. Prvič v zgodovini slovenskega pravosodja je bil namreč sprejet projekt za odpravo sodnih zaostankov – t. i. Projekt Lukenda, s katerim ima Slovenija sedaj zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v svojih odločitvah razsodilo, da ima sedaj Slovenija pred slovenskimi pravosodnimi organi zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo in da ni več potrebno vlagati zahtevkov na sodišče v Strasbourgu. V skladu s projektom Lukenda smo zagotovili optimalne prostorske pogoje za delo vseh pravosodnih organov, kar zagotovo vpliva tudi na uspešno delo in doseganje zastavljenih ciljev ter posledično tudi na zmanjšanje sodnih zaostankov.
V mandatu 2004 – 2008 smo poskrbeli tudi za dostopnejše in cenejše notarske storitve, sprejetje številnih zakonov in podzakonskih predpisov, kot so novi Kazenski zakonik, pravna ureditev mediacije in arbitraže, noveli Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, Zakon o upravnem sporu ter Zakon o odvetništvu in odvetniški tarifi. Prenovljen je bil sistem sodnih taks, izboljšana je varnost na sodiščih, čakalne vrste na pravniški državni izpit so skrajšane.
V okviru uresničevanja Projekta Lukenda smo za delo pravosodja zagotovili dodatne človeške vire (dodatnih 170 sodnikov in več kot 750 dodatnega sodnega osebja) in stimulativno nagrajevanje in napredovanje sodnikov in sodnega osebja.
Nadalje smo začeli z izjemno ambicioznim in uspešnim projektom e-pravosodje, katerega vidni rezultat je bil že v letu 2008 pričetek delovanja Centralnega oddelka za verodostojno listino, ki posluje popolnoma elektronsko in odloča o zahtevkih upnikov v 48-ih urah. Začeli smo tudi s projektom snemanja glavnih obravnav, katerih rezultati bi morali biti vidni že sedaj, pa je sedanji minister postopke očitno zaustavil. Ministrstvo za pravosodje je tudi pripomoglo k temu, da je registracija gospodarske družbe in samostojnega podjetnika možna preko elektronskega portala vse na enem mestu.
Največja zahvala za izboljšanje učinkovitosti sodstva gre seveda zaposlenim v pravosodnih organih: statistični podatki kažejo, da je že leta 2008 51,5% vseh slovenskih sodišč odpravilo sodne zaostanek in realiziralo projekt Lukenda. Tudi sodna statistika iz prve polovice letošnjega leta dokazuje, da je projekt za odpravo sodnih zaostankov izjemno uspešen in da je sodne zaostanke odpravilo dejansko že skoraj dve tretjini vseh sodišč. S tem se zanesljivo krepi tudi spoštovanje državljanov do pravosodja.
Menimo, da je bil mandatu vlade Janeza Janše na področju pravosodja narejen ogromen napredek, ki smo ga dosegli z uspešnim in predanim delom v želji, da bi povečali učinkovitost pravosodja in obenem tudi zaupanje v obstoj pravne države. Želimo si, da se bo tako delo nadaljevalo, da napovedane spremembe ministra Zalarja ne bodo posegle v že uveljavljena načela pravne države in da bodo obenem upoštevane vodilne smernice, zapisane s strani dr. Vladimirja Ravniharja: “na eni strani zavarovati našo nacionalno korist, po drugi strani pa v interesu ljudstva dopustiti neko stvarno kontinuiteto. Iz starega v novo stanje preiti brez potresov in brez mnogega trenja, da ne omajamo v narodu čuta pravne sigurnosti.”
Dan pravosodja je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki prizadevno, odgovorno in uspešno opravljajo številne in zahtevne strokovne naloge in zagotavljajo ustavno pravico do sojenja v razumnem roku.
Žal pa smo razočarani nad tem, da se sedanji minister za pravosodje Aleš Zalar ne bo udeležil slovesnosti ob dnevu pravosodja in ne bo skupaj s predsednikom Vrhovnega sodišča RS podelil nagrad in priznanj zaposlenim, temveč se bo rajši udeležil seminarja o mediaciji v Turčiji. S tem minister izkazuje svoj resnični odnos do slovenskega pravosodja.
Odbor za pravosodje pri Strokovnem svetu SDS