Danes obeležujemo dan Evrope, ko se spominjamo predstavitve zgodovinsko pomembne Schumanove deklaracije, s katero je francoski zunanji minister Robert Schuman v govoru v Parizu leta 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Schumanov predlog šteje za začetek povezovanja držav v Evropsko unijo.
V letu 1950 so se evropske države še spopadale z odpravo posledic, ki jih je pustila druga svetovna vojna. V združevanje in solidarnosti so nekatere evropske države videle možnost, s katero bi lahko preprečile nove vojne strahotnih razsežnosti. V združevanju gospodarskih interesov, ki so pomembni za dvig življenjskih standardov, so videli prvi korak k združevanju Evrope kot celote. Evropski voditelji so bili takrat prepričani, da bi združevanje Nemčije in Francije v proizvodnji jekla in premoga, predstavljalo velik korak k preprečitvi nove svetovne vojne. Evropska skupnost za jeklo in premog je bila prva nadnacionalna skupnost, v katero so se po vojni povezovale evropske države in je služila kot temelj za nastanek Evropske unije kot jo poznamo danes. Celotno Schumanovo deklaracijo, za katero lahko rečemo, da je začetek vsega, pa lahko preberete tukaj.
Slovenija letos obeležuje že 16. obletnico članstva v Evropski uniji. Obdobje od vstopa Slovenije v EU je bilo sprva zaznamovano s porastom blaginje, gospodarskim in splošnim razvojem, v katerem se je naša država polno vključila v vse pore življenja Evropske unije. Postala je del schengenskega območja, ki omogoča prosto gibanje brez nadzora na notranjih mejah in prevzela je skupno, enotno valuto evro in postala del evrskega območja, ki zagotavlja monetarno stabilnost. Pod vodstvom levih vlad je Slovenija v mednarodnem okolju izgubljala na svojem ugledu. Mnoge obljube so bile dane našim zaveznicam, a niso bile izpolnjene. Odziv levih vlad na migrantsko krizo, na gospodarsko in finančno krizo je bil neuspešen. Zadolženost države pa v času vlad tranzicijske levice vse višja.
Pandemija koronavirusa pa je tista, ki za celotno EU predstavlja nov izziv, s katerim se ob 70. obletnici začetkov ideje povezovanja Evrope sooča Evropska unija kot celota. Ob dogajanju koronakrize je kritika bruseljskemu spopadanju s pandemijo vsekakor na mestu. Pandemija koronavirusne bolezni in predvsem odziv nanjo izpostavljata nova vprašanja o delovanju EU. Prav tako Evropsko unijo pred nov izziv predstavlja izstop Združenega kraljestva iz EU, ki je povezavo zapustilo 1. februarja.
Ta nepredvidljivi čas, krizni čas, pa nam je predvsem pokazal, da smo nekatere prednosti članstva v Evropski uniji jemali kot samoumevne. Pokazal nam je tudi, da je naše sodelovanje treba še okrepiti. Kot del evropske družine smo odgovorni za to, da izpostavljamo in izboljšujemo delovanje evropskih institucij v kriznih razmerah. Da potrebujemo solidarnost in sodelovanje zato, da bo naš skupni evropski dom še bolj trden in da bo med člani evropske družine še več medsebojnega zaupanja. Vsi skupaj bomo namreč močni zgolj toliko, kolikor bo močan najšibkejši člen. V povezovanju in enotnosti je moč in gonilo prihodnosti. Zgolj trdno povezani bomo lahko reševali sedanjo koronakrizo in vse morebitne prihajajoče krize.
Čez nekaj več kot leto bo Slovenija drugič predsedovala Svetu EU. To ne bo le ponovna priložnost za ponoven dvig kredibilnosti naše države na evropskem političnem parketu, pač pa tudi za to, da EU in njeno delovanje še bolj približamo našim državljankam in državljanom.
Namen obeležitve dneva Evrope je praznovanje miru in enotnosti v Evropi, ki sta že od samega začetka vodilni ideji evropskega povezovanja in integracije. Prav je, da se zamisli ustanovnih očetov EU o uspešni, mirni in združeni Evropi še naprej vzdržujejo, saj nam povezovanje in sodelovanje znotraj EU prinaša pozitivne spodbude v vsakdanjem življenju.
Iskrene čestitke ob dnevu Evrope!
