Ob 20-letnici Ustave Republike Slovenije

Temeljna ustavna ureditev je tista, ki je povezana z vrednotami. Preambula Ustave Republike Slovenije z dne 22. decembra 1991 postavlja na prvo mesto svobodno demokratično ustavno ureditev, ki zagotavlja temeljne človekove pravice in svoboščine. V ospredje postavlja človekovo dostojanstvo in njegovo duhovno, politično in gospodarsko svobodo. Izhodišče za temeljno ureditev svobodne demokratične družbe je pojmovanje, da ima človek svojo lastno vrednost in da sta svoboda in enakost trajni temeljni vrednoti državne enotnosti. Zato je temeljna ustavna ureditev tista, ki je povezana z vrednotami. Je nasprotje totalitarne države, ki kot izključna oblast monopolne politične elite odklanja človekovo dostojanstvo, njegove osebnostne pravice, varnost, svobodo in enakost. Vse to so temeljne predpostavke svobodne demokratične družbene ureditve. Lepo so izražene že v točki V. Deklaracije ob neodvisnosti, ki jo je prvi demokratični slovenski parlament sprejel dan pred osamosvojitvijo dne 25. junija 1991.Vendar ustavnopravni in zakonski okvir sam po sebi ne zadošča za vzpostavitev demokratične pravne države. Poleg normativno institucionalnih in strukturnih elementov so nepogrešljivi gradniki demokracije okoliščine, ki izhajajo iz zgodovinskega razvoja in iz politične kulture. Pomenijo conditio sine qua non demokracije kot državne oblike in oblike upravljanja družbe. To so sociokulturni, duhovni in etični predpogoji. Bistveni predpogoj za demokracijo je tudi učinkovita stopnja demokratičnega etosa pri državljanih in pri nosilcih političnih funkcij, zlasti njihova pripravljenost,da sprejemajo politične odločitve v skupnem interesu vseh. Vsebina demokratičnega etosa izhaja iz temeljnih strukturnih načel demokracije, predvsem iz demokratične svobode in politične enakosti. Etos demokracije je potemtakem etos partnerstva.Ob osamosvojitvi smo v Sloveniji v svojih temeljih ustavnih listinah poudarili, da zapuščamo nekdanjo skupno državo SFRJ, ker ne deluje kot pravna država. Zato se dandanes upravičeno sprašujemo, ali živimo v pravni državi in pravični družbi. Razvoj pravne države v Sloveniji od osamosvojitve do današnjega časa v ustavnem pogledu ni vprašljiv. Zakoni in izvedbeni predpisi iz tranzicijskega obdobja pa so zgodba zase. Že od samega začetka je prihajalo do premišljenih potez nekdanje partijske oblasti, ki je skušala zagotoviti privilegirane gospodarske položaje v gospodarski sferi za svoje izbrance. To se je začelo že pred osamosvojitvijo. Že nekdanja partijska republiška skupščina je, ko je postalo jasno, da se bo komunistični sistem zlomil, to pa je bilo takrat, ko je prišlo do podrtja Berlinskega zidu, začela sprejemati celo vrsto predpisov, ki so spremenili tedanje gospodarske okoliščine. V zamahu so bili pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990 odpravljeni vsi takratni kontrolni mehanizmi, to so bili zbori delavcev, delavski sveti, zlasti pa takratna delavska kontrola, ki je imela pomembno vlogo. Vendar teh organov, potem ko smo izvolili prvo demokratično vlado, že ni bilo več.
 
Medtem ko si je Demos z vsemi svojimi silami prizadeval za osamosvojitev in za lastno slovensko državo, je vzporedno tekel gospodarski proces, kjer so že takrat direktorji sebi določali izjemno visoke plače, ki jih niso izplačali, so jih pa skrbno zabeležili in jih kasneje ob lastninskem preoblikovanju predložili kot neizplačan dohodek in s tem odločilno povečevali svoje deleže v procesu lastninskega preoblikovanja v naslednjih letih. To so bili prvi zametki stranpoti, ki so dale na področju gospodarstva odločujoč privilegiran položaj pripadnikom nekdanjega enopartijskega sistema in ta razvoj je potem tekel vseskozi naprej. Vrh vsega tega pa je bila velika vreča denarja brez dna, to so bile državne banke, ki so dajale nepredstavljivo visoka posojila brez kritja izbrancem tranzicijske levice, posojila, ki jih normalne banke ne bi odobrile. Zamižali so tudi poglavitni nadzorni organi.Pojem pravne države je zato potrebno povezati ne samo s pojmom svobodne demokratične družbe, ampak tudi z delovanjem svobodnega tržnega gospodarstva, kajti delujoča pravna država je nujen predpogoj tako za delovanje svobodne in demokratične družbe, kot tudi za pošteno gospodarsko poslovanje in normalno razvijanje svobodnega tržnega gospodarstva ter tudi svobodnega podjetništva. Temelj svobodnega tržnega gospodarstva in v njegovem okviru tudi svobodnega podjetništva, ki je edini garant za razvoj in tudi edina stvarna možnost, da se Slovenija izkoplje iz sedanje velike gospodarske krize je, da pravna država zagotavlja vsem gospodarskim subjektom enakovredno nastopanje na trgu in seveda tudi izpolnjevanje njihovih pravic in tudi dolžnosti. Če pa se ob tem pojavijo še utemeljeni očitki, da velja drugačen pravni vatel za redke izbrance v družbi, za veliko večino navadnih državljanov pa ne, potem se upravičeno pojavi očitek, da imamo dve pravni državi. Eno, ki naj bi bila za vse, pa ne velja, in druga, ki velja samo za izbrance.Ustavna ureditev, ki je povezana s temeljnimi predpostavkami svobodne demokratične družbene ureditve – z vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, osebnostne pravice, varnost, svoboda in enakost, je lahko le temelj, zavedati pa se moramo, da smo državljani tisti, ki takšno ureditev tudi v praksi dnevno uresničujemo. Od vseh nas je torej odvisno, v kakšni družbi želimo živeti in ustvarjati.Odbor za pravosodje v Strokovnem svetu SDS