Ob 15. obletnici je čas za ustavni zakon

Problematika t. i. “izbrisanih” je neločljivo povezana z vprašanjem temeljnih vrednot naše države in še posebej osamosvojitve Slovenije. Problem, kot ga po Evropi vztrajno prikazujejo nekateri slovenski ultralevičarji, ki zavajajo s trditvami, po katerih naj bi v Sloveniji ob osamosvojitvi 18.500 ljudem odvzeli državljanstvo in so ti ostali brez njega, v resnici sploh ne obstaja. Še več, resnica je prav nasprotna. Prav vsakemu prebivalcu je bila namreč ob osamosvojitvi ponujena možnost pridobitve državljanstva in Slovenija je edina nova država v Evropi, ki je ravnala tako demokratično! Stališče SDS je glede reševanja tega vprašanja vseskozi enako. Če so bile komurkoli v procesih osamosvojitve Slovenije res storjene krivice, jih je treba popraviti. Nikakor pa ne smejo imeti koristi tisti, ki so ‘kalkulirali’ glede osamosvojitve. To je mogoče doseči le z individualno obravnavo vsakega primera, kar pa zaradi pomanjkljive odločbe ustavnega sodišča brez ustavnega zakona praktično ni izvedljivo. Ker bi se ob obravnavi ustavnega zakona razgalilo vse manipulacije na eni ter osvetlilo dejstva v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije na drugi strani, del političnih strank kategorično zavrača vsako razpravo o ustavnem zakonu. Brez razprave o ustavnem zakonu pa tudi ni mogoče doseči kompromisa o njem. Tisti, ki kategorično zavračajo razpravo o ustavnem zakonu in računajo, da bodo iz tega dolgoročno imeli politični profit, nove volivce, želimo ponovno opozoriti, da s tem ravnanjem potiskajo Slovenijo v neprijeten položaj, ko moramo v tujini vedno znova pojasnjevati problematiko slovenske osamosvojitve, na katero bi vendar morali biti vsi upravičeno ponosni. Iz notranjepolitične ‘računice’ zniževati ugled Slovenije v tujini ter preprečevati sprejem ustavnega zakona o t. i. “izbrisanih” se tem strankam ni obneslo na volitvah leta 2004 in se jim tudi na naslednjih ne bo. Ob 15. obletnici  prenosa iz registra prebivalstva s stalnim prebivališčem v register brez stalnega prebivališča (kar seveda ni nikakršen »izbris državljanstva«), želimo posebej opozoriti, da se je za ureditev tega vprašanja z ustavnim zakonom izreklo na anketi javnega mnenja leta 2005 skoraj 60 % vprašanih, proti pa manj kot četrtina. Za ustavni zakon sta se med drugimi že v začetku leta 2004 izrekla tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek  in takratni predsednik državnega zbora Borut Pahor. Žal pa sta tedaj prevladali radikalni struji v SD in LDS, zato dogovor na koncu vendarle ni bil dosežen. Namesto v smeri nadaljnjega dogovarjanja o individualni obravnavi vsakega primera posebej, je vlada LDS-SD začela izdajati odločbe brez preverjanja podatkov, kar se je hitro spremenilo v farso, saj so jih na desetine poslali na neobstoječe naslove, celo na naslove ulic, ki sploh niso obstajale.  V SDS smo trdno prepričani, da bi bilo za ugled Slovenije v svetu najbolje, če bi vse politične stranke pristale na argumentiran dialog o tej problematiki in vzpostavile dejansko pozitiven odnos do slovenske osamosvojitve tudi v dejanjih in ne le v besedah, kar pomeni, da bi se dogovorile za takojšen začetek postopka sprejemanja ustavnega zakona, katerega osnutek je Vlada Republike Slovenije pripravila že pred več meseci.     Mag. Branko Grims