O plačah zaposlenih v propadlem projektu Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni

Poslanka SDS Jelka Godec je v maju na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z delom Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Kot je zapisala poslanka JZZ NIOSB že od avgusta 2018 ne izvaja zdravstvene dejavnosti za katero je bil ustanovljen. Poslanka je tudi spomnila, da je bil 28. 2. 2019 sprejet Odlok o prenehanju JZZ NIOSB, zato jo je zanimalo, ali vodilni zaposleni in administrativni delavci na omenjenem javnem zavodu prejemajo redni mesečni osebni dohodek in v kateri višini? 

Poslanko je še zanimalo, katere delovne naloge od 28. 2. 2019 opravljajo omenjeni vodstveni delavci in administrativno osebje ter tudi, v kakšnem delovnem razmerju je po 28. 2. 2019 do tega datuma zaposleno zdravstveno osebje? Jelko Godec je tudi zanimalo, ali gre za redno zaposlene zdravnike oz. zdravstveno osebje, zunanje strokovne sodelavce, zaposlene po podjemni ali drugih pogodbah? »V kolikor takšne zaposlitve obstajajo, prosim za specifikacijo zaposlitev s podatkom o izplačilih honorarjev. Katere delovne naloge v času od 28. 2. 2019 opravljajo zaposleni strokovni delavci/sodelavci zdravniki in drugo zdravstveno osebje?« je še vprašala poslanka in danes prejela odgovor vlade.

Vlada je uvodoma pojasnila, da je 13. junija 2019 sprejela sklep o začetku postopka redne likvidacije ter imenovala likvidacijskega upravitelja za NIOSB. Slednji je po imenovanju na vladi že sprožil postopke za prenehanje mandata dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja. Prav tako bo začel postopke povezane z odpovedjo pogodb zaposlenih na NIOSB.  V nadaljevanju je vlada na vprašanje v zvezi z delovnimi nalogami, plačami in oblikami delovnih razmerjih zaposlenih v NISOB pojasnila, da so v NIOSB zaposleni vršilec dolžnosti v.d. direktorja Brane Dobnikar in štirje zdravniki, nosilci posameznih dejavnosti v statusu dopolnilne zaposlitve, pri tem je vlada pojasnila, da gre za enega zdravnika za 20 % delovni čas in tri zdravnike za 10 % delovni čas. Drugih zaposlenih, to je administrativnih, strokovnih delavcev oziroma sodelavcev ali drugega zdravstvenega osebja, v NIOSB po besedah vlade ni.

Kot v odgovoru navaja vlada v. d. direktorja Brane Dobnikar od 28. 2. 2019 opravlja le redna opravila, kot so priprava poročil in odgovorov, redna druga administrativna dela, priprava dokumentov za preiskovalno komisijo Državnega zbora in podobno, za kar prejema mesečno 2.200,47 evrov neto. V ta znesek pa ni vključeno plačilo za minulo delo. 
Po besedah vlade dopolnilno zaposleni zdravniki ne opravljajo v tem času nobenih nalog, saj ni potrebe. 

Vsi navedeni, ki so v delovnem razmerju, prejemajo redni mesečni osebni dohodek v višini, ki je skladna s pogodbo o zaposlitvi. Tako zdravniki, zaposleni z 10 % dopolnilno zaposlitvijo, prejemajo 226,05 evra neto in zdravnik, zaposlen z 20 % dopolnilno zaposlitvijo, prejema 465,38 evra neto.

Vsi zaposleni so v enakem delovnem razmerju, tako kot so bili do 28. februarja 2019. Drugih honorarnih zaposlitev (podjemne ali druge pogodbe) v okviru NIOSB po besedah vlade ni.

Naj ob tem spomnimo, da bo po odločitvi vlade postopek likvidacije inštituta predvidoma trajal do julija 2020, sredstva, ki bodo po likvidaciji ostala na računu, pa bodo vrnjena v proračun. Šlo naj bi za približno 1,48 milijona evrov, kar pa je vlada sporočila po seji 13. junija.

Poslanka SDS je odgovor vlade že komentirala, da gre pri NIOSB za projekt, ki je propadel že v času vlade Mira Cerarja. Agonijo NIOSB pa z likvidacijo podaljšuje vlada Marjana Šarca.

Vir fotografije: Matija Sušnik, Državni zbor