O plačah v javnem sektorju
sreda, 30. 6. 2010Koalicija že večkrat zavrnila pomoč in konstruktivne predloge SDS Na današnji seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pozivala opozicijo k razumu in pomoči pri sprejemanju novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim vlada niža dodatke in posledično plače v javnem sektorju. To, da zakon ni usklajen s sindikati, je ni motilo.
Državna blagajna je prazna in samo po sebi se zdi razumljivo, da so vladni ukrepi na področju plač v javnem sektorju potrebni. Ne le ti, priča bomo verjetno še nekaterim. V tem kontekstu se zdi poziv ministrice povsem na mestu, toda ob tem kaže dodati naslednje.Sedanja vlada je novembra 2008 sprejela presežek v državnem proračunu, pokojninski in zdravstveni blagajni, res pa je, da je takrat gospodarska in finančna kriza že kazala zobe. Zato je Janševa vlada ob svojem odhodu na mizi pustila paket zakonov, s katerimi bi Pahorjeva vlada lahko prišla v državni zbor in z njimi blažila grozečo prihajajočo krizo. Toda Pahorjeva vlada je rekla ne in paket zakonov vrgla v koš.Pahor je že v svojem prvem nastopu v vlogi predsednika vlade leta 2008 napovedal nadaljevanje partnerstva za razvoj z opozicijo pri usklajevanju najpomembnejših zakonskih predlogov. Ker do februarja 2009 z njegovo obljubo ni bilo nič, smo tak sporazum pripravili v SDS. Del Pahorjeve SD je bil za, del proti, ostro proti pa sta bili LDS in Zares, češ za vodenje države je odgovorna vladna koalicija in sodelovanja z opozicijo ne potrebujemo.Sledila sta dva paketa tako imenovane protikrizne zakonodaje, ki smo jo pripravili v SDS in jo tudi vložili v parlamentarni postopek. Koalicija je obakrat praktično vse predloge zavrnila. Ostala je pri svojem predvolilnem sloganu SD, da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Tudi prav, opozicija je pač v manjšini.Rezultati njene samozavesti so danes vidni v obliki največjega padca bruto družbenega proizvoda znotraj Evropske unije, posledično pa tudi v obliki vedno bolj prazne državne blagajne. Nekatere evropske vlade se s takimi problemi spopadajo v bistveno manjši meri ali pa se sploh ne. Tak primer je na primer Poljska, ki je v preteklem letu kljub krizi beležila skoraj dve odstotno gospodarsko rast.Zaradi takšnih ravnanj koalicije sem ministrici Irmi Pavlinič Krebs jasno povedal, da so njeni pozivi opoziciji in SDS po pomoči hudo prepozni. Vlada naj vročo juho, ki si jo je zakuhala preprosto poje sama. Njeni pozivi po pomoči opozicije se zdijo kot pozivi pacienta zdravniku po pomoči tik pred smrtjo, potem ko je on sam že pred več kot letom zavrnil jemanje zdravil. No, koalicijska večina je danes vročo juho, ki si jo je zakuhala, pojedla sama. Seveda pa ostaja vprašanje, kakšna bo reakcija sindikatov. Pred nekaj leti so organizirali množične delavske demonstracije, že takrat, ko je neka delovna skupina Janševe vlade zgolj razmišljala o uvedbi enotne davčne stopnje in niti vlada niti državni zbor o takem predlogu sploh nista razpravljala.Dr. Vinko Gorenak,
Poslanec SDS in predsednik Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
Državna blagajna je prazna in samo po sebi se zdi razumljivo, da so vladni ukrepi na področju plač v javnem sektorju potrebni. Ne le ti, priča bomo verjetno še nekaterim. V tem kontekstu se zdi poziv ministrice povsem na mestu, toda ob tem kaže dodati naslednje.Sedanja vlada je novembra 2008 sprejela presežek v državnem proračunu, pokojninski in zdravstveni blagajni, res pa je, da je takrat gospodarska in finančna kriza že kazala zobe. Zato je Janševa vlada ob svojem odhodu na mizi pustila paket zakonov, s katerimi bi Pahorjeva vlada lahko prišla v državni zbor in z njimi blažila grozečo prihajajočo krizo. Toda Pahorjeva vlada je rekla ne in paket zakonov vrgla v koš.Pahor je že v svojem prvem nastopu v vlogi predsednika vlade leta 2008 napovedal nadaljevanje partnerstva za razvoj z opozicijo pri usklajevanju najpomembnejših zakonskih predlogov. Ker do februarja 2009 z njegovo obljubo ni bilo nič, smo tak sporazum pripravili v SDS. Del Pahorjeve SD je bil za, del proti, ostro proti pa sta bili LDS in Zares, češ za vodenje države je odgovorna vladna koalicija in sodelovanja z opozicijo ne potrebujemo.Sledila sta dva paketa tako imenovane protikrizne zakonodaje, ki smo jo pripravili v SDS in jo tudi vložili v parlamentarni postopek. Koalicija je obakrat praktično vse predloge zavrnila. Ostala je pri svojem predvolilnem sloganu SD, da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Tudi prav, opozicija je pač v manjšini.Rezultati njene samozavesti so danes vidni v obliki največjega padca bruto družbenega proizvoda znotraj Evropske unije, posledično pa tudi v obliki vedno bolj prazne državne blagajne. Nekatere evropske vlade se s takimi problemi spopadajo v bistveno manjši meri ali pa se sploh ne. Tak primer je na primer Poljska, ki je v preteklem letu kljub krizi beležila skoraj dve odstotno gospodarsko rast.Zaradi takšnih ravnanj koalicije sem ministrici Irmi Pavlinič Krebs jasno povedal, da so njeni pozivi opoziciji in SDS po pomoči hudo prepozni. Vlada naj vročo juho, ki si jo je zakuhala preprosto poje sama. Njeni pozivi po pomoči opozicije se zdijo kot pozivi pacienta zdravniku po pomoči tik pred smrtjo, potem ko je on sam že pred več kot letom zavrnil jemanje zdravil. No, koalicijska večina je danes vročo juho, ki si jo je zakuhala, pojedla sama. Seveda pa ostaja vprašanje, kakšna bo reakcija sindikatov. Pred nekaj leti so organizirali množične delavske demonstracije, že takrat, ko je neka delovna skupina Janševe vlade zgolj razmišljala o uvedbi enotne davčne stopnje in niti vlada niti državni zbor o takem predlogu sploh nista razpravljala.Dr. Vinko Gorenak,
Poslanec SDS in predsednik Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje