Iskanje

Pridruži se

O osmi poslanki Evropskega parlamenta

Poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali  predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Stališče PS SDS do predlaganega zakona je predstavil poslanec dr. Vinko Gorenak.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. DR. VINKO GORENAK: Kar se tiče stališča Poslanske skupine SDS, naslednje. Mi pozdravljamo rešitev. Namreč Evropski parlament je zelo jasno povedal, da se lahko države članice same odločijo in povedo ali bodo izpeljale nove volitve za te poslance ali bodo upoštevale volitve iz junija leta 2009. Predlagatelji – Vlada, so se odločili za to drugo pot, nam se to zdi tudi racionalno in, da ne rečem, samoumevno že zaradi stroškov, in pa volitve so bile pravzaprav pred nekaj meseci. Tako, da na samo besedilo zakona dejansko ni kakšnih posebnih pripomb.

Nastane pa kar precej zmešnjave in težav, ko poslušamo koalicijske poslance. Enega smo pravkar poslušali; zlasti pa, ko beremo amandma, ki ga je vložil gospod Rožej, in ki je bil kasneje posvojen kot amandma odbora. Namreč, ta amandma pravi, da se začne ta zakon uporabljati z dnem ratifikacije, protokola temelječega na Lizbonski pogodbi, kar je koalicija zdaj nekoliko popravila v tehničnem smislu, v vsebinskem smislu pa ne. Kar se tiče nas, je treba reči naslednje, in to je povedala tudi ministrica za javno upravo na seji odbora. To določilo je bilo na odboru vneseno v sam predlog zakona in ki je danes z amandmajem popravljeno, ni škodljivo, ni nič posebnega, potrebno pa sploh ni. Namreč za kaj gre? Kdaj bodo šli novi evropski poslanci v parlament? Kakšen status bodo tam imeli? Ali bodo opazovalci? Kdaj bodo postali polnopravni člani z glasovalno pravico v Evropskem parlamentu?  To v tem trenutku ni odločeno. O tem bo odločeno, tudi ne tukaj v državnem zboru in ne v Sloveniji, ampak o tem bodo odločili tako rekoč v Evropskem parlamentu in ne pri nas. Mi bomo lahko njihove odločitve na nek način implementirali in postavili v naš kontekst.

V tem trenutku tudi ni jasno, kdo naj bi plačeval opazovalce. Evropski parlament predlaga, da bi opazovalce plačevali nacionalni parlamenti. Nacionalni parlamenti evropski držav več ali manj protestirajo in pravijo: Ne, naj jih plačuje Evropski parlament. Dogovora na tej relaciji nacionalni parlamenti in Evropski parlament v tem trenutku ni in niti ne vemo, kakšen bo. Seveda pa, v kolikor bi prišlo do tega, da bodo v Evropskem parlamentu ti ljudje, v našem primeru ena predstavnica, da bodo ti imeli tam status opazovalcev in ko bo, če bo in kadar bo odločeno, kdo jim bo plačeval, je za nas povsem normalno, da pošljemo to osebo v Bruselj, ne pa da se izgovarjamo na 5000 evrov, po drugi strani jih pa milijone in milijone zmečemo nekam drugam po volji koalicije, da to osebo pošlje v Bruselj, tudi v primeru, če bi jo plačevali iz proračuna države Slovenije. Kajti vsak Slovenec, ki je v Bruslju, zlasti pa na takšnem položaju, ki čaka na mandat evropskega poslanca, je izjemnega pomena za državo Slovenijo. In zato ne moremo na eni strani “šaflati” denar čez okno, na drugi strani pa reči “nimamo 5000 evrov”, mogoče zato, ker ni prave barve, ne vem. Torej, kar se tiče zakona, mi bomo zakon v osnovnem konceptu podprli, tu ne vidimo nobenih zadržkov, opozarjam pa že sedaj na to, da očitno bo prišlo v nadaljevanju teh postopkov po volji sedanje koalicije do težav, tako vsaj nakazujete. Hvala lepa.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.