Novoizvoljeni predsednik Kulturnega foruma Matjaž Lulik: »Naša kultura se lahko razcveti le v gospodarsko uspešni družbi.«

Kulturni forum je na 3. kongresu v Slovenski filharmoniji izvolil novo vodstvo. Novi predsednik Kulturnega foruma je postal g. Matjaž Lulik. Njegov govor objavljamo v nadaljevanju.Matjaž Lulik: »Če želimo na kratko in učinkovito opredeliti kulturo, lahko to storimo z raziskovanjem etimološkega korena in bežnim pogledom na zgodovinski razvoj tega pojma, ali pa na primer povprašamo o tem otroka. Moj 7-letni sin je kulturo opredelil takole: To je, če na avtobusu odstopiš sedež invalidu ali starejši osebi. Takoj je nakazal, da imamo opravka s človeško notranjostjo, z njegovimi vrednotami, kar se nanaša tudi na etimološki koren kult, torej nekaj, kar častimo oziroma cenimo, z nečim, kar je nevidno in se odraža v naših dejanjih. Če pa se vprašamo po vrednotah sodobnega človeka, ali natančneje, če se vprašamo, Kako bomo živeli? Zakaj bomo živeli? Kateri so temelji naše morale?, sodoben človek nima enoznačnega odgovora. Živimo v času razkrojene, razočarane družbe, kar ni le slovenska posebnost, a se pri nas v zadnjih letih to izraža še posebej intenzivno.Menim, da trditev o izgubi lastne identitete Zahoda ni pretirana, čeprav je drzna. Odprimo nekaj časopisov, preberimo nekaj esejev, oglejmo si nekaj razstav in v veliki meri bomo naleteli na (ne)kulturo blefiranja. Naleteli bomo na misli ali likovno govorico, ki izhajajo iz prepričanja o svojem vedenju, iz prepričanja o svoji sposobnosti pojasnjevanja. To je drža, ki stavi na bralčevo ali opazovalčevo kapitulacijo svoje kritične misli. Še najtežje je blefirati v glasbeni umetnosti …Kaj smo pravzaprav izgubili? Kaj je podstat žlahtne zahodne in s tem tudi slovenske kulture? Če začnemo s Sokratom, smo izgubili zavest o svojem ne-vedenju. A čeprav ali pa prav zato, ker se Sokratska drža zaveda svoje nevednosti, je bistveno bolj odprta za Dobro, za sočloveka za upodobitev skrite lepote (G. K. O Sokratu in Bleferjih).Kultura ima sicer večplastni pomen. Do zdaj sem omenjal umetnost in notranje vrednote, a je od tega odvisno tudi delovanje celotne družbe. Pomislimo na poslovno (ne)kulturo v naši državi in v hipu imamo vse razloge za zgražanje, četudi nismo strokovnjaki s tega področja. Menim, da je tudi laiku jasno, da bi se v naši družbi dalo živeti bolje. Da bi se dalo ob skupni dobri volji z ustrezno spremembo zakonodaje v doglednem času odpraviti večino finančne nediscipline, kar bi bilo seveda dobro tudi za kulturno področje. A kako bomo prepričali delavca ali podjetnika, ki se soočata s težkim delom in brodenjem po slovenski finančni džungli, da je del davkov, ki so čedalje višji in dušijo naše gospodarstvo, vredno vložiti v slovensko kulturo?  To je težka naloga …Zakaj smo danes tukaj zbrani? Kaj imamo skupnega, kaj so naše vrednote? V tej dvorani se nahajamo, ker nam evropski kulturno-civilizacijski temelji, kot piše v našem programu, kot so judovsko-krščanska dediščina, humanizem in razsvetljenstvo, predstavljajo vrednoto. Tukaj smo zbrani, ker se zavedamo dolgotrajnega razvoja izoblikovanja naše identitete in ker nam je nedopustno, da bi se temu poceni odpovedali. Nobenega dvoma ni, da vsi mi dojemamo osamosvojitev Slovenije kot najsvetlejši dogodek v naši zgodovini. Tukaj smo zbrani, ker se nam upira zatiranje drugače mislečih, ker cenimo svobodo govora in mišljenja kot enega temeljnih pridobitev pred 20 leti. Tukaj smo zbrani, ker si nikoli več ne želimo ideološkega enoumja in barbarskega, da ne rečem barabskega poveličevanja prelivanja krvi, ki je moralno dopustno le v samoobrambi, ko braniš svoje ognjišče, svojo družino…Kako bi torej kar najbolj zgoščeno opredelili naše cilje? Poglejmo si v obraz. Naša kultura se lahko razcveti le v gospodarsko uspešni družbi, zato so naše želje tesno povezane s cilji gospodarskega foruma. Da je kultura v družbi sprejeta kot vrednota, mora našim prebivalcem nekaj ponuditi. Slovenski človek mora začutiti iskren namen, kar lahko dosežemo le z zgledom in ustreznimi dejanji. Začutiti mora, da nam je mar za knjižnice in vrtce, ki nudijo prvi zagon za razvoj otrok na dolgi in naporni poti uspeha. Več raziskav potrjuje, da imajo otroci, ki so živeli v ustrezni bližini knjižnic, kasneje bistveno boljše možnosti za uspeh. Slovenski človek mora začutiti, da verjamemo v cilje, ki si jih bomo zastavili. Naslednje področje, ki kulturno bogati prebivalstvo, je kvaliteten izobraževalni proces. Vprašajmo se – ali bomo Rimljani s slabim znanjem slovenščine, katerih vrednota bodo kruh in igre, ali bomo Slovenci, ki bomo spoštljivo negovali svojo kulturo in med drugim znali tudi latinsko? Vprašajmo se: ali si želimo vrtcev, v katerih se bodo otroci dobro počutili, ali bodo v navalu ambicioznega besa ravnateljev z nepregledno množico projektov, ki obremenjujejo vzgojitelje in delajo otroke zmedene, nabirali točke pri županih in ministrstvih? Vprašajmo se, ali si želimo učbenikov s kvalitetno vsebino na recikliranem papirju ali množico dvajsetih, cenovno neugodnih učbenikov, katerih likovna podoba deluje kot neonske reklame v Las Vegasu? Prva drža je vsekakor manj pompozna, a dolgoročno gotovo nudi bogatejše sadove. Ali bomo družba, katere vrednota bo skromnost z bogatim notranjim svetom, ali družba vpijoče množice v dragih arenah? Ali bo požrešno neskončno kopičenje bogastva priviligiranih posameznikov, pridobljenega na nemoralen način, nekoč dojeto kot bolezensko stanje, ali bo to postalo idol množic? In nazadnje – kultura je lahko sprejeta kot vrednota takrat, ko podpiramo tiste projekte s tega področja, ki ne žalijo dostojanstva slovenskega človeka.Naše vrednote so že zapisane v našem programu. Zdaj naletimo na bistveno vprašanje: kako jih uresničiti? Dozdeva se mi, da na to zopet nimamo enoznačnega odgovora. A poskusimo na začetku. Vsi uspešni ljudje se soočajo s pomanjkanjem časa, zato se obračam na vse, ki ste tukaj zbrani: Prosim, pripoznajte možnost uspeha našega foruma le v primeru, ko boste tudi vi žrtvovali svoj dragoceni čas z idejami, ki izhajajo iz vaših bogatih izkušenj. Prosim vas, dopustite možnost, da se bomo s trdim delom in z ustreznim pristopom dotaknili ljudi, da bodo v našem delovanju, z našimi idejami, začutili možnost novega zagona, morda luč na koncu predora. Le s pomočjo vseh, ki ste tukaj zbrani, bo slovenski človek morda začutil držo, ki ne nudi razočaranja, ki z novinarskim in kvazi-znanstvenim in pseudo-umetniškim primitivizmom ne žali dostojanstva slovenskega človeka. Zato vas pozivam k čim večji aktivnosti pri predstavljanju problemov, s katerimi se soočate pri svojem delovanju in idej, kako bi to bolje izvedli. Apeliram na vse, da to v čim večji meri predstavite s področji, na katerih ste strokovnjaki. Apeliram na vse, da verjamemo v možnost pobega pred egipčanskim suženjstvom v podobi nostalgičnih loncev mesa z možnostjo srečnejšega konca, kot je štiridesetletno blodenje po puščavi ob malikovanju zlatih telet neresnice, ki dolgoročno ne zmaguje.Poglejmo si še enkrat v obraz. Možnost uresničitve naših idej so glasovi volivcev. Tukaj smo zbrani, ker želimo skozi strukture demokracije narediti nekaj dobrega za nas vse. Naša naloga je, da z odličnimi idejami ponudimo družbi novo upanje in v primeru dane priložnosti to tudi dosledno uresničimo.Upam, da nisem preveč banalen, če trdim, da finančna kultura zahteva nekaj zdrave kmečke pameti. To pomeni, da si lahko privoščimo toliko, kot ustvarimo in z ustreznimi mehanizmi ne dopustimo odtoka naših dobrin v davčne oaze. Prav zato je naša sveta dolžnost, da se soočimo z realnimi problemi in nato z realnimi rešitvami pritegnemo slovenske davkoplačevalce, da pripoznajo naš program kot relevanten. Naša dolžnost je, da prepoznamo prioritete glede investiranja težko pridobljenih finančnih sredstev v času, ko marsikateri projekt stane veliko več, kot na primer gradnja NUK II in ko galerijam zmanjkuje finančnih sredstev za odkup spoštovanja vrednih umetnin, kot tudi knjižnicam in arhivom ter muzejem, za odkup eksponatov, rokopisov in vsega, kar je neprecenljive vrednosti za bodoče rodove. Samo za bežno primerjavo naj povem, da je NUK II finančno ekvivalenten približno 4,5 km avtocest ali približno 1/3 vrednosti razvpitih Stožic …Veliko bolj, kot natančno napovedovanje o delovanju in uspehu našega foruma, dojemam priložnost, ki ste mi jo ponudili, kot skok v neznano. Svojo odločitev in potezo, da sprejemam ponujeno roko, dojemam kot obet naporne plovbe med Scilo jasnih vrednot in Karibdo pluralnosti mišljenja in različnih interesov. A pričakujem hkrati zanimivo in lepo izkušnjo. Nekaj vem zagotovo: Če bo naš forum klub na papirju, bo neuspeh zagotovljen. Ob trdem, zagnanem delu, medsebojnem spoštovanju in ob tem, da bomo prisluhnili ljudem in sami sebi pa verjamem v možnost lepega uspeha. Zahvaljujem se vam za posluh! Naj končam z judovskim pregovorom, ki pravi: Bog nam je dal dvoje ušes, da poslušamo in ena usta, da govorimo. Zdaj je napočil čas, da prisluhnem vam!_________Zbranim je zgodovino Kulturnega foruma predstavil tudi nekdanji predsednik Kulturnega foruma Aleksander Zorn, ki je uvodoma dejal: »Ko se je zgodila slovenska država, se je status slovenske kulture spremenil; bistveno, formalno in moral bi se tudi vsebinsko. Kajti v slovenski zgodovini odmevajo še vedno znamenite Levstikove besede, da je kultura edina zgodovina naroda, ki druge kulture nima. Potem pa je prišla slovenska država in zgodovina se je začela odvijati drugače. Nastale so politične institucije in status kulture ni bil več tak, da bi lahko pomenila tudi hkrati edino državnost. Kultura sama na sebi na to še ni bila pripravljena«.»Še vedno smo izgubljali besede, kako je temelj vsega slovenska kultura, hkrati pa zanjo nismo nič naredili. Leta 1991 je bila sprejeta Resolucija o kulturi, leta 1994 je bil sprejet ZUJK, sicer pa je nastala praznina. Dialog o kulturi v novih pogojih se ni odvijal. To je bil tudi razlog za ustanovitev Kulturnega foruma,« je dejal. Hkrati pa je bil razlog tudi širši. »Šlo je za to, da iz socializma potegnemo tudi tisto, kar ne pripada socializmu,« je poudaril. Kot je dejal, je leta 1995 nastopil čas, ko se je govorilo »o strankokraciji, o poslancih, ki niso nič vredni, strankah, ki niso nič vredne, medtem ko si bili derivati preteklega časa globoko spoštovani ljudje. Nastala je kulturna zmešnjava, kaj demokracija sploh pomeni«. To je po besedah Aleksandra Zorna globoko kulturno vprašanje.»Tretji razlog za ustanovitev Kulturnega foruma je bil da pripeljemo nacionalni kulturni program v formalne okvire, da ga sprejme parlament in da začne veljati in da se začne razvijati kultura tako, kot jo želimo tudi usmerjati v novih pogojih, v novih mejah in novi mentaliteti. To se je potem leta 2000 zgodilo,« je še dejal.Nekdanji predsednik Kulturnega foruma je navedel nekaj projektov in razprav Kulturnega foruma v minulem času. Organizirali so velike okrogle mize, znamenita je bila proslava ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja, ki jo je država pozabila. »Odprli smo razpravo o sponzorstvu v kulturi. Še vedno nimamo bistvenih predpisov in enotnega pogleda na sponzorstvo in donatorstvo,« je poudaril. »Prvi smo odprli vprašanja kulturnih programov v političnih programih strank. Protestirali smo proti zmanjševanju likovne in glasbene vzgoje v šolah. Prvič je bila odprta razprava cerkev in slovenska kultura,« je še navedel.»Nič ni zares narejenega, toda tudi nič izgubljenega. Vse nas še čaka,« je sklenil Aleksander Zorn.Kongres je izvoli novo vodstvo:Člani Izvršilnega odbora Kulturnega foruma

1.    Predsednik: Matjaž Lulik, filozof
2.    Radovan Cerjak, odvetnik
3.    Mateja Babič Glažar, dramska igralka
4.    Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije
5.    dr. Stane Granda, univ. redni profesor
6.    dr. Janko Kos, slovenski književni teoretik, zgodovinar in kritik
7.    John Rudy Križman, glasbenik
8.    Bine Matoh, igralec
9.    mag. Martina Prevejšek, akademska glasbenica
10.     Igor Prodnik, režiser
11.     dr. Viktor Pust, samostojni kulturni delavec
12.     dr. Borut Rončević, univ. redni profesor
13.     Mojmir Tozon, publicist
14.     dr. Jonatan Vinkler, kulturni in literarni zgodovinar
Člani Sveta Kulturnega foruma

1.    Predsednik: Aleksander Zorn, literarni zgodovinar
2.    Vera Ban, publicistka in pisateljica
3.    Janez Bernik, akademski slikar
4.    Viktor Blažič, novinar, publicist
5.    dr. Katarina Bogataj Gradišnik, literarna zgodovinarka
6.    Lenča Ferenčak, gledališka igralka
7.    Drago Demšar, odvetnik
8.    Niko Grafenauer, pesnik in literarni zgodovinar
9.    Marijana Jaklič Klanšek, dramska igralka
10.     Marta Jakopič Kunaver, arhitektka, likovna umetnica
11.     dr. Janez Juhant, teolog in filozof
12.     mag. Tomaž Kancler, arhitekt
13.     Marta Kocjan Barle, slovenistka
14.     Viktor Konjar, pisatelj, literarni in filmski kritik
15.     Ivan Korošec, pisatelj
16.     Tone Kuntner, pesnik in gledališki igralec
17.     Pavla Meglič, etnolog in filozof
18.     Milena Morača, operna pevka
19.     doc. dr. Vlado Nartnik, jezikoslovec – slovenist
20.     Anton Petje, dramski igralec
21.     Andrej Rant, dr. med. stomatologije
22.     Dr. Dimitrij Rupel, pisatelj
23.     Brane Senegačnik, pesnik in esejist
24.     Jože Snoj, pesnik, pisatelj in esejist
25.     Justin Stanovnik, filolog
26.     Maja Tasič Demšar, arhitektka
27.     Janez Vajevec, igralec
28.     Kristijan Ukmar, dirigent in muzikolog
29.     dr. Ivan Urbančič, filozof
30.     Dare Usenik, arhitekt
31.     Marjan Zgonc, glasbenik
33.     Milica Zimic, predsednica Prosvetnega društva

Člani Nadzorne komisije

1.    Predsednik: Drago Zadergal, pravnik
2.    Dejan Kaloh, publicist
3.    Mojca Škrinjar, profesor