Novinarska konferenca koalicijskih strank

Danes, 23. februarja so na novinarski konferenci koalicijske stranke potrdile predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih. Danes, 23. februarja so na novinarski konferenci koalicijske stranke potrdile predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih. Predlog, ki bo obravnavan na izredni seji v četrtek, 24. februarja 2005, je po mnenju koalicijskih strank identičen predlogu zakona, ki ga je leta 2001 predlagala prejšnja vlada s podpisanim dr. Radom Bohincem. Rudolf Petan (SDS) je na začetku poudaril, da imamo v Sloveniji preko 120 000 zaposlenih v javni upravi, ki so financirani iz javnih sredstev in so servis državljanom. To še posebej velja za državno upravo. Da izvoljena oblast lahko deluje nemoteno, je potrebna kompatibilnost med politično oblastjo in najožjimi sodelavci. Vlada namreč odgovarja za svoje delovanje ter nemoteno delovanje vseh služb in institucij, hkrati pa je odgovorna, da izvrši program, ki ga je zastopala pred volitvami. To je možno, ko so najvišji državni funkcionarji in ministri usklajeni in ko ne komunicirajo med seboj preko novinarskih konferenc. Sedanja zakonska ureditev ne omogoča te osnovne usklajenosti, ne omogoča izražati volje volivcev, zato so potrebne spremembe zakona. Predlagane spremembe so identične tistim, ki jih je že predlagala prejšnja vlada. Če bo ta predlog zakona sprejet, bo vlada še vedno lahko kadrovala le preko uradniškega sveta, ki kot uradniško sito skrbi, da so izbrani le tisti kadri, ki zadostujejo strokovnim merilom. Mojca Kucler Dolinar (NSi) je spomnila, da tega zakona NSi v prejšnjem mandatu ni podprla, saj so menili, da zakon sistemsko še ni dodelan do tolikšne mere, da bi bil lahko učinkovito umeščen v slovenski pravni prostor, kar se zdaj že kaže. Sedaj je zakon pred poslanci in potrebno se bo soočiti s problematiko, ki jo prinaša izvajanje tega zakona. Tudi strokovnjak bi morali po mnenju NSi zaradi usklajenega sistema slediti politiki, pa naj gre za politiko gospodarske družbe, javnega zavoda, društva in toliko bolj tudi politiko države, za katero pa je pristojna in odgovorna vsakokratna vlada. Če minister ne more sodelovati z najožjim krogom ljudi s področja, ki ga ministrstvo pokriva, zaradi bojazni, da posamezni funkcionar, sicer pod krinko nevtralnosti, še naprej služi nekomu drugemu, je po stališču Nove Slovenije, potrebno tu ukrepati čim prej. Jakob Presečnik je v imenu SLS izrazil podporo spremembam zakona. Po mnenju SLS naj bo krog kadrovskih zamenjav ob menjavi mandatov čim manjši, kar se je pokazalo tudi po zadnjih volitvah. Franc Žnidaršič je poudaril, da je DeSUS kot koalicijska stranka naklonjena spremembah. Po njihovem mnenju se spremembe zakona preveč dramatizirajo. Ostaja veliko število direktoratov, kjer se kadri ne menjavajo po političnih kriterijih, istočasno pa predlagana sprememba ni osnova za množične menjave. Menjav bo po njihovem mnenju največ nekaj deset, predvsem pa bo pri imenovanju prevladal kriterij strokovnosti. Povprečnega državljana ne zanima, kdo se menjava na vrhu, temveč kakšen bo njihov materialni in socialni položaj.